Po zajtrku in podiranju šotora (9:30) zapuščamo kam Galeb v Omišu in se napotimo po cesti, ki naj bi bila zanimiva predvsem zaradi razgleda na izliv reke Cetinje v morje. Žal nisem opazila ničesar, kar bi bilo vredno za v foto objektiv, čeprav smo se vozili po cesti, kjer naj bi iz kampa vozil tudi turistični bus (Omiš – Podašpilje – Slime – Zadvarje).
Smo se pa zato malce naprej ustavili za 10 min, da smo poslikali mogočen slap Gubavica - Kanjon Cetinje. Slap leži v bližini vasi Zadvarje, ustvari pa ga reka Cetina, ki po kraškem površju pada 50 m v globino.
Opoldan smo že na hrvaško-bosanski meji in prevozimo skromno dolžino bosanske obale. Tako da smo po 10 minutah vožnje že nazaj na hrvaški obali. Do izbranega hotela v Ulcinju nas loči še 170 km, pred tem pa si popestrimo, predvsem pa skrajšamo čas vožnje z vkrcanjem na trajekt, ki nas popelje čez kotorski zaliv.
Pozno popoldan se nastanimo v izbranem Hotelu Prego 3* v Ulcinju, za dostop do plaže (2-3 km) pa je obvezen avtomobil. V bistvu gre za dve glavni plaži (Mala in Velika plaža) oz. več ločenih plaž , ki se “brez konca” vrstijo ob obali, do katerih vodi več stranskih cest, oddaljenih od glavne ceste dober 1km. Tako da mi ni jasno, od kje volja ljudem, da hodijo tako daleč do plaže.
Za hiter skok v morje smo izbrali Noki Beach, na srečo v predvečernem času, ko je večina ljudi že zapustila plažo. Ob pogledu na več dolgih vrst praznih ležalnikov in senčnikov, nizko gladino vode, pomešano z mivko, si kar predstavljam kako “sardelasto” mora biti tu podnevi.
