Kamniško sedlo na prvo julijsko nedeljo - 5.julij 2020

Izhodišče: Dom v Kamniški Bistrici (601m)
Cilj: Kamniška koča na Kamniškem sedlu (1864m)
Višinskih metrov: 1303 viš.m
Prehojeno: 12,3km
Čas hoje: 6h

Vzpon na Kamniško sedlo je bilo tokrat zame prvič. Kljub temu, da sva letos že kar dosegla nekaj vrhov, priznam, da me je kar malce zdelal. Pot do vrha je kar dobro strma, navzdol pa trpijo tudi malce kolena, saj je potrebno premagovati kombinacijo skal in drevesnih korenin, ponekod pa tudi drobnega kamenja.

Kljub temu, da sva vstala dovolj zgodaj (ob 6h), se odpravila od doma brez zajtrka (ki naju je čakal v nahrbtniku), sva ob prispetju na izhodišče pri Domu v Kamniški Bistrici presenečeno ugotovila, da naju je že kar precej pohodnikov prehitelo, saj sva komaj dobila prosto parkirno mesto.

Začetek poti na Kamniško sedlo je v prvih dveh tretjinah dokaj strma, pa vendar poteka po senčni gozdni poti. To je več kot dobrodošlo, ko že ob 8h zjutraj ugotoviš, da bo nedeljski dan v znamenju sončne pripeke. Ko dosežeš počivališče Pri Pastirjih, kjer stoji zasilni bivak, pa se gozdna pot zaključi in stopiš na odprt travnik, kjer te preseneti osupljiv pogled na gorovje Kamniškega sedla (1876m) in Brane (2.253m).

Koča na Kamniškem sedlu je locirana na idiličnem mestu s čudovitimi razgledi. Četudi ne dobiš mize, je prav prijetno, če se preprosto uležeš v travo in uživaš dosežen vrh. Obisk koče na prvo julijsko nedeljo je bil kar pester in toliko bolj me je razočarala samo ponudba koče, da se vendarle ne morejo potruditi za malce boljšo ponudbo hrane. Vse kar sva uspela dobiti je jota z mesom (brez okusa) in prekuhan ričet z dokaj vodenim priokusom. Glede na to, da se koča vendarle oskrbuje s tovorno žičnico, sklepam da dostava živil in pijače ne bi smela biti težava.