Na gologlavi Blegoš (1.562m) med Poljansko in Selško dolino, kjer je Janez lovil Meto (Cvetje v jeseni / 1971) - 11.januar 2020

Tudi v teh dneh (drugi vikend v januarju) ubiramo pohodniške poti po Škofjeloškem in Cerkljanskem hribovju. Če me je pred dnevi prijetno razvedril in razmigal Ratitovec), me je dodatno ogrel in očaral tudi Blegoš (1.562m), ki je za Ratitovcem drugi najvišji vrh Škofjeloškega hribovja. Ne pozabimo, da ga je opeval že naš Ivan Tavčar v svojem delu Cvetje v jeseni.

Nekaj osnovnih informacij:

  • Cilj: razgleden greben Blegoša (1.562m), ki se nahaja še dodatnih 30 min od Koče na Blegošu (1.391m)
  • Izhodišče: vas Leskovica (parkirišče pri Župnijski cerkvi sv. Urha) 
  • Vzpon: preko zavetišča na Jelencih  
  • Sestop: po isti poti nazaj 
  • Start/zaključek: 10:15 /14:50 (čas aktivne hoje: 3h)
  • Dolžina poti: 7km 
  • Razmere na poti: v času našega obiska povsem suh teren, brez snega, na vrhu pa vendarle ponekod malce poledenela tla, ki ga prekriva listje

Za izhodišče smo si izbrali vas Leskovica (smer Škofja Loka - Gorenja vas- Hotavlje), kjer smo parkirali pred cerkvijo. V poletnem času bi se morda splačalo parkirati še cca 2km naprej, v samem gozdu, kjer je prva smerna tabla za Blegoš (tako je avto lepo v senci). No, mi smo v zimskem času krenili od cerkve.

Od nje se pot vije po sprva asfaltirani cesti navzgor, ki nam že ponudi prve razglede na okoliške griče in višje hribovje.

Kmalu pridemo do gozdne poti in prve smerne table, ki nas usmeri do Zavetišča na Jelencih (35min) in Blegoša (1h 15min).

Pri Jelencih se po 35min vzpona prileže narediti prvi postanek in spiti kak požirek čaja iz nahrbtnika, sicer je verjetno ponudba tudi v koči (kot imajo navedeno so odprti od 1.11. do 1.5., ob sobotah od 11h in nedeljah do 16h). Po krajšem počitku krenemo v smeri markacij do table za Laze, kjer krenemo desno, dokler ne pridemo iz gozda do razpotja, kjer se spet držimo desno po poti navzgor.

Kmalu se prispe do Koče na Blegošu, vendar se, ob že segretih nogah in telesu, splača kar nadaljevati do samega grebena (vrha Blegoša). Od koče to terja še 30 min, na vrhu pa je čudovit 360st razgled na okoliške vršace. Opazili smo celo cerkvico, ki smo jo pred dnevi imeli za izhodišče vzpona na Ratitovec.

Greben Blegoša je širok in prostran, tako da prav vsak lahko najde svoje mesto za počitek... tako nog kot oči, saj so razgledi čudoviti. Človek bi kar obsedel in užival v spokojnem miru in lepoti gora.

V sami koči na Blegošu se pred sestopom seveda splača še malo posedeti in kaj dobrega pojesti. Mene je na poti na WC prijetno presenetila prostornost koče in pa lepo urejen otroški kotiček, ki je tudi zelo poučen, saj je razstavljenih kar nekaj poučnih informacij o gorah (plakati o planinskih poteh, vremenu v gorah, prehrani, ipd....ki so jih verjetno pripravili mladi planinci, člani lokalnega planinskega društva Škofja Loka). V koči imajo tudi razstavljene kristale fluorita iz edinega slovenskega nahajališča, ki je na območju Blegoša.