Poletje 2015 je bil malce večji "popotniški zalogaj". Fotografij, video-v in opisov se je nabralo kar nekaj.
Za prvi "priokus" (pred branjem vseh pod-strani v nadaljevanju), vabljeni na ogled 10 minutnega videa, v katerem so zajete ključne destinacije, ki smo jih obiskali. Slike so več ali manj predstavljene tudi v opisu na straneh spodaj, v videu zgoraj pa posebej označujem sekundažo kadrov iz izbranih destinacij naše poti :
OPIS POTOVANJA - na kratko:
Ekipa: 4 odrasli, 2 otroka (11in 15)
Odhod od doma ob 4:50. Prihod na letališče Marco Polo Benetke ob 7:15., vzlet ob 11:10 via Newark (New York). Letimo čez Zurich, Pariz in London. Lep miren polet, hrana okusna (4 postrežbe). Ob 19:55 (po našem času) oz. 13:55 po lokalnem času pristanek v New Yorku, kjer opravimo "check in " za polet v Los Angeles, kamor priletimo z cca 2urno zamudo ob 21:30 po lokalnem času.
Zjutraj zapuščamo Motel6 (7:30) v L.A. in krenemo proti vzhodu v smeri Palm Desert. Highway z 4 do 5 prometnimi pasovi poteka preko osamljene pokrajine, ki jo "bogati" le osamelo grmičevje, nešteto vetrnic in nekaj industrijskih con. Razočarano ugotavljamo, da gostinci in tudi trgovine odpirajo šele po 9h uri, zato lahko do prvega jutranjega obroka le opazujemo reklamne table z napisi IHOP, DelTACO, SubWay, Wendys, Burger King, Pizza Hut, Taco Bell, McDonald's... z vabljivimi ponudbami. Ja, lakota je huda stvar :-) Pa vendar, ob 10h se nam med potjo ponudi IHOP (International House of Pancakes) .
Še nakup nekaj špecerije v WinCo Foods in v smeri proti Joshua Tree National Park, kjer je med vožnjo po osrednji cesti Pinto Basin Road več urejenih postajališč, npr. Cholla Cactus Garden. Ura je 16:40 in vozimo po Barstow Freeway proti Las Vegasu.
Las Vegas je mesto kiča in verjetno za marsikoga upanje, da denar prinaša srečo. Če ga nimaš, zakaj ne bi zakockal še tisto, kar imaš? Če ga imaš, zakaj se ga ne bi nekaj "znebil" in z malo sreče povečal svoje premoženje? Tu so ljudje obsedeni z igralnimi avtomati. Mi smo se v iskanju cenovno sprejemljiva hotela pač znašli v hotelo, katerega del je tudi casino. Pa verjetno je kar precej hotelov, ki so opremljeni v duhu igralništva. Mesto na prvi vtis seveda pritegne pozornost, vendar mi osebno ni bil preveč všeč.
Kljub temu, da smo šli spat ob 23h, smo se zbudili že ob 5:50, tako da smo ob 6:30 kar krenili na pot in zapustili "bleščeči " Las Vegas, ki v jutro deluje povsem drugačno, zaspano.
Nadaljujemo pot do jezu Hoover Dam in naprej mimo jezer Lake Mohave in Lake Mead. Hoover Dam je velik hidroenergetski jez na reki Colorado. Nahaja se na meji med Arizono in Nevado.
Do Grand Canyon-a se pripeljemo iz SZ (Las Vegas) preko mest Kingman in Williams proti Flagstaff. Plačamo 80 usd / vozilo za "annual pass" v vse nacionalne parke ZDA, saj planiramo obisk še vsaj 3 parkov. Sicer bi plačali 30 usd (1-7 days). Izhodišč za ogled kanjona je kar nekaj, v bistvu pa je tako, da se lahko odločiš za 1-2 urni, 2-4 urni sprehod in ogled kanjona, ali pa za celodnevno turo. Naša izbira je bilo izhodišče v Grand Canyon Visitor Center, kjer smo v nekaj minutah prišli do Mather Point in naprej do Yavapai Point & Geology Museum. Nato smo izkoristili Free Bus Shuttle do Bright Angel Lodge, kjer smo se trije člani naše ekipe podali na cca 1h45min dolg sprehod po poti Bright Angel Trail in se spustili cca 250m vse do Lower Tunnel in še malo naprej. Vse skupaj "amazing" in vredno obiska.
V večernih urah prihod v mesto Flagstaff, kjer se namestimo v Mountain View Inn (3100 East Route 66).
Ob 7:30 se iz prikupnega mesteca Flagstaff vozimo v cca 2h oddaljen Horseshoe Bend, kjer si iz 305m visoke razgledne točke ogledamo 270-stopinjski odkljuk reke Colorado. Ta se nahaja cca 6km JZ od kraja Page na glavni cesti 545 / highway 89. Tu je urejeno parkirišče, od koder je 1,2km daleč do "strašljivega" previsa in nato presunljiv pogled na reko Colorado, ki se kot kača vije okoli mogočnega skalovja. Potrebna je res visoka pazljivost, saj na višini 305m ni nikakršne zaščitne ograje.
Nadaljujemo do Antelope Canyon, ki se nahaja nedaleč stran. Vstopnino pobirajo samo v gotovini (8usd/osebo), za voden ogled (edino možen) v dolžini 1h15min pa zaračunavajo 20usd/odraslega in 10usd/otroka 8-12let. V kanjon se vstopi po urejeni poti in res je čudovit pogled na skalovje, ki sta ga v več kot tisočih letih ustvarila voda in veter. Sonce v izbranih delih dneva prispeva še poseben čar notranjosti kanjona. Žal pa je M. spodrsnilo, vendar je kljub bolečini nadaljeval vso pot še naprej.
Pozno popoldan zapustimo Arizono in vstopimo v UTAH iz JV (Mexican Hat), kjer nas med vožnjo po indijanskem rezervatu Navajo Nation presenetijo gorske strukture zanimivih oblik (Oljato Monument Valley). Nastanitev v kraju Monticello, v hotelu Canyonlands Motor Inn, kjer smo pred jutrišnjim 4th July vendarle našli 2 prosti sobi (povsod drugje napis "No Vacancy").
Markotov zdrs v Antelope Canyone je v jutro pokazal očitno posledico - zvin gležnja (oteklina), zato je bil obisk zdravnika neizogiben. Tako, da je s pohodniskim delom našega potovanja verjetno zaključil. Še vedno pa ostaja naš šofer :-)
Opoldan prevozimo mesto Moab, ki predstavlja izhodiščno mesto za Arches National Park, po katerem so razvrščene skalne strukture zanimivih oblik. V parku ni možnosti nabave hrane in pijače, kot tudi ne namestitvenih možnosti. Področje si lahko ogledaš iz avta (osrednja cesta poteka po osrednjem delu parka) ali pa se ustaviš na urejenih obcestnih postajališčih in se sprehodiš do razglednih točk.
Ob 16:15 se nahajamo cca 1h 45min pred Salt Lake City, za nami pa (po 4 dneh na poti) 1.393 prevoženih milj (cca 560km/dan). Zvecer nastanitev v hotelu Royal Garden Inn (ne priporočam!!!) in večerni ogled mestne palače State Capitol, kjer se je na praznični dan (4th July, Independence Day) zbralo, skupaj z nami, kar nekaj ljudi in opazovalo ognjemet v daljavi.
Po zajtrku še 1x povratek do State Capitol in Salt Lake Temple za fotografiranje, nato do Olimpic Park, znanega po zimskih olimpijskih igrah 2002. Zanimiv (brezplačen) ogled skokov na smučeh v vodo in obisk muzeja zimskih OI. Ta predstavlja zgodovino olimpijskih iger, razstavo stare smučarske opreme, maketo zimskega središča s progami, pa tudi nekaj simulatorjev, na katerih lahko doživiš vožnjo v snežnem bobu, skoku na smučeh.
Nadaljujemo gorsko pot vse do višine 2.900m in se po cesti Guardsman Pass Rd 12650E napotimo v smeri Antelope Island State Park (vstop v park 10usd/vozilo). Park je res velik, s tremi kamping lokacijami, do plaže za kopanje (Bridger Bay) pa je cca 800m razdalje, kar nismo predvidli. Kakorkoli že, tu ni množičnega turizma, ni nobene infrastrukture, le urejene piknik hišice, kemična stranišča in tuš kabine. Več kot očitno je poskrbljeno za neokrnjeno naravo, ki predstavlja dom tisočim pticam in buffalo-m, zaradi katerih so uredili tudi posebno razgledno točko Buffalo Point Overlook, vendar jih žal nismo opazili.
V eni od piknik hišic (tudi s talnim BBq) si vzamemo nekaj časa za malico, 3 kandidati naše ekipe pa se odločijo za kopanje v jezeru, ki je menda 5x bolj slano od morja. In plavanje je temu tudi primerno :-)
Pozno popoldan zapuščamo Salt Lake City in krenemo proti Nevadi preko slanega jezera Great Salt Lake Desert in kasneje še Bonneville Salt Flats, kjer se razposajeno sprehodimo in potekamo po "slanem polju" in naredimo nekaj foto posnetkov. Sol pa je treba kar pošteno sprati s podplati :-)
Nočitev ob meji z Nevado (Motel6).
Ob 10h zapustimo Werdover in vstopimo iz Utah v Nevado. Vožnja skozi Nevado žal ne ponuja kakšnih posebnih zanimivosti. Zgolj brezkončna cesta H80, osamela pokrajina z nižjim gorovjem v ozadju in manjša naselja ob večjih mestecih. Z izjemo Thunder Mountain Monument blizu kraja Imlay, ki sem ga med vožnjo našla na Kindlu.
Gre za spomenik indijancem, njihovemu trpljenju in iztrebljanju, ki ga je povzročal "beli človek ". Skulpture indijancev (cement) jasno kažejo izraze obupa, groze, strahu....Vse videno je zgrajeno iz predmetov, ki so bili najdeni naokoli in priča na prevlado belcev nad indijanci. Kupljen je bil le cement. Vstopnine ni, dobrodošli pa so dobrodelni prispevki vsaj 2usd na vozilo. Pozno popoldne prihod v mesto Reno in namestitev v hotelu Sands Regency.
Po nočitvi v hotelu Sands Regency Casino se odločimo za zajtrk na prostem, v nekaj minut oddaljenem Idlewild parku. Popoldan osvežitev v hotelskem bazenu (prija po dolgi vožnji čez Nevado), nato skok v 15min oddaljen Meadowood Mall.
Proti večeru skoraj 2h sprehod po mestu Reno, ki se ga očitno drži slogan "The biggest little city in the world". V vsakem primeru je to še eno mesto casino-jev, s kar nekaj brezdomci, "đankijev", zagrizenih igralcev na srečo. Pa vendar tudi z nekaj parki, ob katerih se vije reka Truckee River. Po puščavski Nevadi in casinojskih mestih si želimo spet narave. Vstopamo v Kalifornijo s prvim postankom ob jezeru....
En teden našega potovanja je za nami. Mestni zrak danes menjamo za gorskega.
Pol ekipe se odpravi na kopanje ob jezeru Tahoe, ostali v Squaw Valley, kjer so gostili zimske olimpijske igre 1960. Izberemo pohodniško turo do vrha High Camp (2500m), kamor vozi gondola. Za vse, ki pridejo gor peš je vožnja navzdol brezplačna.
Izbrana pohodniška tura (Shirley Canyon Trail, 2h20min navzgor) je označena in lepo prehodna deloma po gozdu (2/3) mimo manjših slapov, deloma po odprtem skalovju (1/3) mimo jezera Shirley Lake. Če se nad nami ne bi zgrnili temni oblaki, bi se verjetno odpravili še proti vrhu Emigrant (2.674m) in nazaj dol v dolino...tako pa smo se tudi po priporočilu v sprejemni pisarni odločili za povratek z gondolo.
Med potjo proti jugu jezera Tahoe se po naključju zapeljemo skozi zanimivo sosesko Tahoe Keys, katere posebnost je ta, da ulice obliva jezerska voda, tako da imajo spredaj na dvoriščih parkirane avtomobile, za hišo pa plovila. Res nobl... :-)
Ob 9:30 zapuščamo South Lake Tahoe, kjer so verjetno dan pred našim prihodom imeli točo (dokaz ledene kocke pod grmičevjem). Pot nas vodi na višino cca 2000m, mimo Topaz Lake, ponovno pa nam dan "osveži " dež, ki smo se mu dosedaj vedno uspešno izognili (med vožnjo v avtu).
Postanek v Travertine Hot Spring, naravni bazenčki s toplo vodo, ki jih seveda prva in edina preiskusi naša Kaja :-). Pot nas vodi proti Mono Lake, po cesti na višini 2.300-2.400m (temp. 7 st.C), v daljavi pa so vidni še zasneženi vrhovi Sierra Nevada.
In vzpon se še nadaljuje, vse do 3.017m, kjer se nam malce odpili med rokovanjem z ostanki snega. Kepanje.... ali kdo bo koga :-)
Vozimo po glavni cesti Tioga Road preko Yosemite National Park s čudovitimi razgledi na granitno skalovje, mogočni slap The Captain, divje rastlinje, jezera, zasnežene vrhove v daljavi. Park zapustimo po cesti El Portal Road v smeri kraja Merced.
Iz kraja Merced se odpravimo proti mestu Sacramento, kjer obiščemo State Indian Museum (posvečen zgodovini indijancev), se zapeljemo do California State Capitol. Preko mostu Tower Bridge (čez reko Sacramento River) nadaljujemo pot proti Sonomi.
Da smo prispeli v Napa in Sonoma Valley nam pričajo dolgi in prostrani nasadi trt ("Wine Country"). Ti so kot strumni vojaki razvrščeni v natančno urejene vrste, ponekod skupaj z vrtnicami, ki imajo tu svoje mesto s posebnim namenom (znanilci bolezni na trti).
Pri gostoljubnih sorodnikih v Sonomi (po dolgi vožnji res prija udobje "po domače "):
** Slike v prejšnem razdelku.
Ogled " Coastal Redwoods Trees" v Muir Woods National Monument, ki se nahaja 12 milj severno od Golden Gate Bridge. Za vstopnino zadošča letna karta za nacionalne parke, sicer se plača 7 usd.
Drevesa tu se od velikih sekvoj (Giant Sequoia), ki rastejo v hriboviti Sierra Nevada, ločijo po tem, da zrastejo višje (do cca 150m), so mlajša (2.000 let) in manjša po obsegu.
Sledi vožnja do vrha vzpetine Marine Headlines, od koder je eden najlepših razgledov na Golden Bridge.
Parkiramo na Baker Beach, od koder se peš odpravimo do cca polovice mostu. Zaradi vikenda (nedelja), je občutno več ljudi (avtomobilisti, pešci, kolesarji), vendar imamo menda več kot idealno vreme, saj se nad mostom lahko večkrat zadrži megla.
Na koncu še kratek postanek v manjšem pristanišču Sausalito, kjer je živahno predvsem na Bridgeway Blvd (nakupovalni "district" z raznovrstnimi trgovinami, butiki, bari...).
Po 3 dneh prijetnega druženja in bivanja pri sorodnikih, si danes vzamemo dan za ogled mesta San Francisco.
Potem ko smo si dan poprej ogledali most iz več točk in se tudi sprehodili po njem, se danes zapeljemo skozi njega. Vožnja skozi Golden Gate Bridge je sicer plačljiva, vendar očitno je urejeno tako, da ni ustavljanja in tako promet steče hitreje. Domačini plačajo menda ob registraciji vozila, vsi ostali pa bomo verjetno "postfestum" (počakamo na vračilo rent-a-cara).
Mesto San Francisco vsekakor najprej preseneti z lego in naklonom ulic. Nekatere ulice so tako strme, da šele na vrhu vidiš kaj sledi v nadaljevanju. Ročno speljevanje z našimi avtomobili bi bila svojevrstna radost. Še naš avtomatik nas je popeljal do vrha kot upehana stara kobila. So pa zato ulice lepo speljane skozi mesto - kot mreža vzporednic in navpičnic.
Prvi izziv in tudi plan je bil, da po prihodu z mostu Golden Gate zapeljemo po vijugasti cesti Lombard Street. Ta je res lepo urejena - s cvetličnimi nasadi, drevesi in stopnicami za pešce ob strani. Stanovalci imajo tudi racionalno odmerjen izvoz iz te ulice v garažo, če je ta pač del stavbe. In če dodaš še množico ljudi (turistov), ki "škljocamo " naokoli s fotoaparati in mobilci, potem je že od daleč očitno, da je to eden atraktivnejših delov mesta.
Takole sem posnela vožnjo: https://www.youtube.com/watch?v=k6AkEYF6mb8&feature=youtu.be
Sledi vožnja skozi Financial District, v katerem ponosno v nebo sili poslopje Transamerica Pyramid in postanek za krajši shopping v Westfield Mall. Gre za prestižnejsi "mall", ki me je bolj kot s ponudbo presenetil z unikatno notranjo arhitekturo.
Najbolj živahen utrip mesta se mi je zdel Fisherman's Wharf, kjer skoraj ne ločiš uličnih svetilk od ljudi...toliko se jih gnete po ulici, lokalih, trgovinah.
Utrip mesta smo začutili, v vsakem primeru nam čas niti volje ne dopušča, da bi se pridružili ljudem na cesti, zato zapeljemo ven iz mesta v smeri proti Santa Cruz-Salinas, kjer prespimo, okusimo lokalne jagode in kasneje še (na željo punc) In-N-Out.
Obalni del Kalifornije na trenutni poti Monterey-Big Sur ponuja več razglednih postajališč za fotografiranje strme, skalnate obale in valovitega morja (Pacific Ocean), ki že od daleč opozarja da večinoma tu ni primerno za turiste oziroma za kogarkoli.
Večinoma tudi ni opaziti kakršnekoli infrastrukture in civilizacije. Ustavimo se najprej v Point Lobos State Natural Reserve, kjer si ogledamo tjulne, ki poležavajo na skalah, tudi v skupini po 20 in več. Se pa je treba sprehoditi cca 1miljo ali tudi manj, da jih opaziš.
Nadaljujemo do Julia Pfeiffer Burns State Park, kjer se sprehodimo do zanimivega slapa McWay Falls, ki se izliva in pada na plažo. Tudi tu je ob cesti urejeno parkirišče in urejena, z ograjo zaščitena pot, po kateri se sprehodiš vsaj cca 200m do prvega primernega razgleda na slap. Ni pa nikjer možen spust do plaže oz. je verjetno z razlogom poskrbljeno, da to ni možno.
Še najbolj zanimiv je postanek na Piedras Blancas Elephant Seal Rookery, kjer tik ob cesti Hw1 na plaži poležavajo ogromni morski sloni. In to nemalo njih. Makadam parkirišče ob močnem vetru naredi svoje, so pa obalni del ustrezno zaščitili z ograjo in postavili tudi nekaj informativno-izobraževalnih tabel o morskih slonih.
Monterey Aquarium: Vstopnina ni ravno skromna, je pa zato vredna obiska. Objekt so zgradili v 2 nadstropjih in ga tematsko uredili v oddelke za predstavitev različnim živalim, ki živijo v oceanu ali na kopnem. Vsekakor je ponudba v prvi vrsti zanimiva za družine z otroki, ki so jim, poleg opazovanja morskih živali v akvarijih, na voljo tudi različne zabavno- poučne aktivnosti, igrala,...ne manjkajo pa seveda trgovine s spominki, dvorana za predvajanje filmov, restavracija in predstavitve ob določenih urah.
Po nočitvi v Atascadero nadaljujemo pot po obalnem delu, vendar se Hwy1 v kraju Santa Luis Obispo priključi Hwy101, ki tokrat ne poteka čisto ob obali.
Santa Barbara deluje prikupno, turistično obmorsko letovišče. Ustavimo se na Leadbetter Beach, ki velja idealno mesto za surferje začetnike kot tudi bolj izkušene. V času našega prihoda (13h) kopalcev ni opaziti, statistiko so dvignile šele moji dve punci in tašča :-) ...
Voda seveda bolj hladna, vendar še vedno sprejemljiva za plavanje. Žal tudi nemalo morske trave, vendar samo v plitvini. Meni pozornost pritegne tudi opozorilna tabla za Tsunami....
Vozimo mimo Malibuja, kjer so že lepše plaže, pa zato tudi več ljudi. Se pa Hwy oz. šestpasovnica, ki vodi mimo predmestij L.A. (od Santa Monice južno) vleče kot kača (cca 1). Vožnja po predmestju L.A. je očitno tu vsakodnevni "pekel". Za konec dneva še dramatična, adrenalinska vožnja po Blue Jay Trail, na katero smo zašli v sili razmer, potem ko so zaprli cesto na vrhu hriba zaradi požara. Pravzaprav ne najdem pravih besed, s katerimi bi opisala situacijo. Je pa posneto z GoPro kamero, ki nas spremlja ves čas poti. Ob vsem doživetem samo še misel na vsa ostala vozila, ki so vozili za nami in upanje, da so uspešno premagali to hribovsko cesto, pardon....prej kolovoz ali gozdno pot z luknjami tudi do 30cm.
Po nasvetu, ki smo ga dobili v hotelu dan poprej, se odpravimo v pristaniški del mesta San Diego - Seaport Village, kjer si en del naše ekipe ogleda letalonosilko Midway (od znotraj), midve s Kajo pa pohajkujeva po okoliškem parku, kjer se nahaja nemalo nekaj umetnikov in glasbenikov z res odličnim posluhom v tem, kar počnejo (risanje, petje).
Nasploh je San Diego res lepo mesto, z zanimivo urbano arhitekturo in tudi soseske hiš so zelo lepo urejene v primerjavi z drugimi kraji dosedaj. Lep dan izkoristimo še za kopanje na eni od plaž San Diega.
Zapeljemo se skozi veličastni 2 milji dolgi Coronado Bridge, ki je zgrajen cca 75m nad morjem in povezuje otok Coronado s kopenskim delom.
Kopamo se na plaži, nedaleč stran od prestižnega Hotel del Coronado, kjer odštejete za sobo od 300usd dalje/noč. Hotel že po svoji zunanji podobi privlači poglede. Zgrajen je bil že l.1888, konec 60-ih pa je bil tudi vključen v snemanje filma "Some Like It Hot" z Marilyn Monroe v glavni vlogi.
Od dosedaj obiskanih zabaviščnih parkov, je Seaworld San Diego vsekakor svojevrsten presežek. Morda zato, ker poleg vrtiljakov doživiš še pristen stik z živalmi.
Posebno doživetje je božanje delfinov, skatov, morskih psov ("Bamboo Sharks"), somov, ogled flamingov, pingvinov, polarnega medveda in drugih živali. Še posebej so prikupni show-i z domačimi živalmi in pa seveda predstava z orkami, kjer se lahko pošteno zmočiš, v kolikor se usedeš na "soak zone".
9 ur in pol zabave je bilo posebno doživetje. Za nakup vstopnic sem se odločila preko spleta (weekday ticket) s prihrankom cca 34 usd (155 usd za 3 vstopnice, sicer naj bi bilo 189 usd).
Po nočitvi v Whitter-ju (predmestje Los Angelesa), se odpravimo v downtown L.A.. Deževno vreme je bilo kot nalašč za obisk dveh muzejev - California Science Center in Natural History Museum - ki po svoji velikosti vzameta vsaj 2h (vsak posebej) za ogled, sta pa na srečo locirana en zraven drugega, tako da ni potrebno dodatno parkiranje.
Naš zadnji dan potovanja po Ameriki sklenemo z mestom Los Angeles, ki smo ga ob prihodu namenoma 29.06. izpustili. Ogledi:
Tritedenski potep po Ameriki smo zajeli s polno mero, saj smo videli in doživeli več, kot je bilo predvideno. Natančnega plana pred odhodom nismo naredili, vsekakor pa je dobrodošlo, da sva z M. začrtala okvirno pot (Google Map),ki smo se jo 95% držali in izločila "top destinacije", ki jih ne smemo prezreti (mesta, nacionalni parki, tematski park). Nočitve smo rezervirali sproti (1-2 dni pred prihodom v izbrani kraj), pri hrani pa smo vzeli "v zakup" dejstvo, da bomo več ali manj na "fast" sceni :-).
Po prevoženih več kot 6.000 kilometrov....
..še zadnji pogled na celino, ki jo zapuščamo.
¸
Gradiva o doživetem se je nabralo kar nekaj (z GoPro kamero posneta vsa pot + več kot 2.000 digitalnih fotografij, od katerih ima vsaka svojo zgodbo.
Odločitev za New York je padla »po zaslugi« hčerke Kaje – velike ljubiteljice muzikalov. Po ogledu muzikla v Londonu, je ameriški Broadway vabil na svoj način.
Pa smo se odpravili. V veliko mesto, ki je nastalo pred 400 leti in se vse do danes iz nedotaknjene narave preobrazilo v pravega urbanega orjaka. Danes je to vihravo mesto, ki predstavlja utelešenje ameriškega sna. Na stotine nebotičnikov, luči, bogastva in tudi revščine. Kot da bi vstopil v tipični ameriški film. Ob prvem obisku te vsekakor prevzame - to veliko mesto ali Big Apple kot mu tudi pravijo.
New York leži na večih otokih, najslavnejši je Manhattan, kjer smo se tudi namestili - pravzaprav nedaleč stran (15-20 min hoje) do Times Sqaure. Mesto, ki nikoli ne spi ima 8,5 mio prebivalcev. Že vrsto let mesto ogrožajo poplave, saj leži tik nad morsko gladino in ima 900 km obale. Leta 2012 je NY pretresel orkan Sandy, ki je prihrumel skupaj s plimo in povzročil 4m visoko povodenj.
No ob našem obisku vremenskih ekstremov nismo doživeli, razen močnejšega vetra na dan, ko smo se z ladjico odpravili do Liberty Island (kip svobode). Vreme nam je bilo zelo naklonjeno - pretežno oblačno s (sramežljivim) soncem in le 1x malce dežja, zaradi katerega smo bili primorani odpreti dežnik za 1h.
LETALO:
Odločili smo se za nakup letalskih kart preko prevoznika Air Italy, poleteli pa iz Milana. Zaradi ure poleta in dolžine vožnje do Milana smo se na pot odpravili dan poprej in prespali nedaleč stran od Millanskega letališča (Airport Motel Malpensa, Via Pirandello 16, 21015 Lonate Pozzolo).
NAMESTITEV:
Za nočitev je smiselno poiskati hotel na Manhattan-u. Sami smo se sicer namestili malce južneje, v hotelu "Cambria Hotel New York - Chelsea" (123 W 28th St, New York, NY 1000), ki sicer ni bil nič posebnega, je pa bil na primerni lokaciji (bližina metro-ja in na "walking distance" do Times Square-a in celo do Lyceum Theatre, kjer smo si že doma rezervirali karte za ogled muzikla "Be More Chill".
HRANA; PIJAČA:
Ja, New York žal ni poceni. Hotel nam je sicer nudil zajtrk (predrago), zato smo zajtrkovali v lokalnih gostinskih lokalih. Previdnost pri naročilu ni odveč, saj so porcije (vsaj zame) bile prevelike, jedi pa že same po sebi precej nasitne. Le kdo si zjutraj pripravi 2 jajčka na oko, pod njim pa dve zvrhani kepi praženega krompirja z dodano mesno omako in toast kruhkom? Cena zajtrka za 4 osebe pa tam okoli 50-60 USD.
PLAN OGLEDOV:
Lahko rečem, da smo videli razmeroma veliko glede na kratek čas potovanja. Pomembno je, da racionalno razporediš čas za ogled mesta. Za hiter ogled mesta se splača koristiti Hop-on Hop-off Bus. Za ogled mesta smo se pred odhodom odločili tudi za nakup New York City Pass kartice (https://www.sightseeingpass.com/en/new-york/how-it-works), ki prinaša v končnem seštevku nižji strošek, kot če bi vsako znamenitost (vstopnine) plačevali posamično. Pa vendar je pametno prej preračunati, če se to vendarle splača. Pomembno je vedeti KAJ si želiš ogledati, preveriti redne cene in primerjati s ceno City Pass kartice. Mi smo se odločili za Flex CityPass kartico za 5 atrakcij, med katerimi smo tudi izkoristili Hop-on Hop-off Bus.
In kako smo si organizirali dneve?
1.dan (PET): prihod v večernih urah, zato izkoristek za ogled NYC v večernih urah (Madison Square Garden, Times Square)
2. dan (SOB): Top of the Rock (vzpon do razgledne ploščadi na 67.nadstropju), skok na bus HopOn HopOff (Downtown Tour), Financiral District (Wallstreet), Ground Zero in World Trade Center, peš po Liberty Street do obalnega dela (Circle Line Sightseeing), od koder je dober razgled na Brooklyn Bridge, obisk American Museum of Natural History
3. dan (NED): Metropolitan Museum, Lyceum Theatre (ogled muzikla Be More Chill), obisk National Geographic Encounter.
4.dan (PON): Battery Parka (z ladjico do otoka Liberty & Ellis Island), pred odhodom na letališče še obisk dveh nakupovalnih centrov Century21 (bolj dostopne cene) in Macy's.
Ob 18:30 se odpravimo v smer za Milansko letališče, kjer prespimo v Airport Motel Malpensa, Via Pirandello 16, 21015 Lonate Pozzolo. Vzlet letala (Air Italy) ob 13:25 po našem času (ITA) in pristanek ob 16:00 po lokalnem času (NYC). Pričaka nas sonce, ura pa mi kaže 22:00. Čuden občutek, ko se ti takole zavrti čas nazaj in ponoviš še 1x popoldanski čas. Sicer čutim v glavi pritisk, tisti netipični glavobol, ki ga verjetno povzroči sesutje bioritma in časovne razlike.
Na letališču JFK po pristanku opravimo formalnosti (ESTA visitors), potem pa se po njihovem režimu postavimo v vrsto za taksi. Utrujeni od poti sploh ne pomislimo na kakšno drugo alternativo prevoza in se usedemo v prvi taxi, ki nam ga dodeli mladenka v uniformi. Skoraj 1h se prebijamo skozi promet do Cambria Hotel New York - Chelsea, kjer se namestimo.
Zberemo še toliko moči (vsaj jaz, ki me že premaguje spanec), da se sprehodimo po 7.aveniji mimo Madison Square Garden vse do Times Square-a, ki je tako močno osvetljen od neonskih luči in reklamnih svetlobnih oglasov, da skoraj izgubiš občutek, da hodiš po mestu v večernih urah. Množica ljudi pa tolikšna, da je najbolje ubrati logiko "ujemi val" in se predati toku sprehajalcev po 7.aveniji. Ta del mesta je res živahen in v bistvu te začne že kar malo »dušiti«. Toliko dogajanja okoli tebe in skrajnosti - od pogleda na siromaka na cesti, ki prosi za denar in hrano, do pogleda prestižnih izložb, rastočih nebotičnikov, poslovnih, trgovskih in drugih stavb, ki se bohotijo s težo LED ekranov in bliskajočih reklam. Na trenutek sploh ne veš, na kaj bi bil pozoren – na korake, da se prilagodiš ritmu množice pešcev, na vrteče se reklame in video projekcij (to rada pogledam že po službeni nravi ) ....ali na kakšne street animatorje, ki si na koncu obetajo zaslužek s prispevki mimoidočih.
Po zajtrku se odpravimo do Rockefeller Plaza, kjer koristimo našo City Pass kartico za Top of the Rock (vzpon do razgledne ploščadi na 67. nadstropju).
Nekateri se odločijo za razgled nad mestom iz Empire State Building, mi smo se po priporočilu ostalih odločili za Top of the Rock Observation Deck (https://www.topoftherocknyc.com/plan-your-visit/). Razgled je sicer res izjemen, motilo me je le to, da razgledna ploščad vendarle ni povsem odprta, ampak je iz vseh strani ograjena z visoko stekleno steno, skozi katere pač preiskusiš svojo spretnost in narediš nekaj fotoposnetkov. Vsekakor je bil dosedaj BURJ KHALIFA (Dubaj) čisti presežek – no res pa je, da te tam popeljejo do 124. nadstropja.
Vreme smo imeli na ta dan več kot zadovoljivo, zato smo se (pred napovedjo dežja naslednji dan) odločilu za koriščenje HopOn HopOff busa (Downtown Tour). Startamo na postajališču Time Square (metro 40 St Station). Izstopimo na Financial District (Wallstreet), kjer se sprehodimo do Newyorške borze (New York Stock Exchange), kjer nam ne uide posnetek z znamenitim kipom bika in »neustrašne deklice«, ki simbolizira opolnomočenje žensk v družbi (enakopravnost spolov).
Sledi sprehod do Ground Zero, kjer sta nekoč stala znamenita stolpa dvojčka (severni in južno stolp), danes pa je na tem mestu veliko spominsko obeležje na vse žrtve takratnega terorističnega napada (11.9.2001).
Čisti presežek arhitekture je tudi World Trade Center, ki spominja na razprta krila bele golobice. Objekt je hkrati izhodišča za dostop do 12 podzemnih linij, v njem pa tudi bogata trgovska ponudba (mall).
Nadaljujemo peš po Liberty Street do obalnega dela (Circle Line Sightseeing), od koder je dober razgled na Brooklyn Bridge. Ob 13:15 se (zaradi daljšega čakanja na HopON HopOFF bus) odločimo se ponovno koriščenje taxija, tokrat do American Museum of Natural History. Ob 16:15 turistični bus končno dočakamo pred samim muzejem in se odločimo še za »Uptown Tour« v smeri Harlem, mimo Cathedral of StJohn the Divine....
Nedeljsko dopoldne sicer prinese malce osvežitve z dežjem, vendar za kratek čas. Itak smo čas namenili za obisk Metropolitan Museum, popoldan (ob 14h) pa krenili v smeri Broadway-a, do Lyceum Theatre, kjer si ogledamo musical »Be More Chill«.
National Geographic Encounter (https://natgeoencounter.com/) se nahaja nedaleč stran, na voljo pa je voden ogled po temnih dvoranah, kjer ti s »cutting-edge« tehnologijo in drugimi efekti (tudi 3D) približajo svet oceanov in življenja v njih.
Ponovno se zbudimo zelo zgodaj (6:30), verjetno zaradi urne razlike ....pa ker hodimo razmeroma zgodaj spat (med 20-21h po lokalnem času.
Danes koristimo Subway do Battery Parka. Vreme je sončno, vendar močno vetrovno, tako da si utiramo pot po cesti. Potrebujemo krepak zajtrk (privoščim si ameriške palačinke z javorjevim prelivom in kavo z mlekom, ki se jo že naučim pravilno naročiti (regular coffee with milk).
Po zajtrku v Battery Park-u se ob 10:50 vkrcamo na ladjico do otoka Liberty & Ellis Island. Kip svobode, ki je svoje mesto dobil po istoimenskem otoku Liberty Island, je res visok, pa vendar sem pričakovala da bo malce večji. Kip so američanom v dar namenili francozi v znak prijateljstva, predstavlja pa simbol svobode in demokracije, za nacionalni spomenik pa so ga proglasili leta 1924. Med soustvarjalci kipa je tudi francoski inženir Eiffel, ki je dizajniral železni skelet kipa.
Ladjica te pripelje do otoka in kdor želi izstopiti do kipa, mu je to omogočeno (ladjica počaka). Se splača, saj se na drugi strani otoka odkriva lep razgled na mesto New York.
Po povratku iz izleta z ladjico zadnje ure pred odhodom na letališče izkoristimo še za obisk dveh nakupovalnih centrov, Century21 in Macy's.
Texas (26.02.-13.03.2007)
ZDA.....eno izmed povsem novih popotniških doživetij za nas, morda zaradi tega, ker je bilo to za nas zares prvo najdaljše popotovanje (po destinaciji) ali pa nas je na nek prav poseben način očarala ta dežela "kavbojev in indijancev", kot se mi zdi najbolj primerno, da nazivam Texas (v nadaljevanju TX). Tam smo preživeli prijetnih 16 dni v družbi, tamkaj (začasno) stanujočih prijateljev: Klementine, Mateja in Lucije. Vsem se na tem mestu prisrčno zahvaljujem za gostoljublje in seveda za čas, ki so si ga vzeli za skupno potepanje po državi. Naj bo vse spodaj zapisano tudi njim v prijeten spomin na naše druženje onkraj "luže".
In kako smo preživeli teh 16 dni ? Prvih 5 dni smo namenili za potep po mestu Dallas (več kot 1 mio preb.) in njegovi okolici, preostale dneve pa smo skupaj s prijatelji, ki za čas 1 leta živijo v Irvingu, predmestju Dallasa, namenili krožni »avto-furi« po državi TX v smeri urinega kazalca. Družinsko popotovanje (4 odrasli, 3 otroci v starosti 3, 6'5 in 10 let) se je spreobrnilo v splet novih popotniških izkušenj, vtisov, izzivov, doživetij in nenazadnje prijetnih spominov, ki jih podrobneje predstavljam v nadaljevanju.
Prevoženih: 2596 milj oz. 4180 km (v poprečju 522 km/dan)
Poraba goriva: 75,2 galon oz. 285 litrov
Strošek goriva (en avtomobil): 190 USD
Opis potovanja s slikami je na ogled še na stari spletni strani - klikni TUKAJ.