Obalni del Kalifornije na trenutni poti Monterey-Big Sur ponuja več razglednih postajališč za fotografiranje strme, skalnate obale in valovitega morja (Pacific Ocean), ki že od daleč opozarja da večinoma tu ni primerno za turiste oziroma za kogarkoli.
Večinoma tudi ni opaziti kakršnekoli infrastrukture in civilizacije. Ustavimo se najprej v Point Lobos State Natural Reserve, kjer si ogledamo tjulne, ki poležavajo na skalah, tudi v skupini po 20 in več. Se pa je treba sprehoditi cca 1miljo ali tudi manj, da jih opaziš.
Nadaljujemo do Julia Pfeiffer Burns State Park, kjer se sprehodimo do zanimivega slapa McWay Falls, ki se izliva in pada na plažo. Tudi tu je ob cesti urejeno parkirišče in urejena, z ograjo zaščitena pot, po kateri se sprehodiš vsaj cca 200m do prvega primernega razgleda na slap. Ni pa nikjer možen spust do plaže oz. je verjetno z razlogom poskrbljeno, da to ni možno.
Še najbolj zanimiv je postanek na Piedras Blancas Elephant Seal Rookery, kjer tik ob cesti Hw1 na plaži poležavajo ogromni morski sloni. In to nemalo njih. Makadam parkirišče ob močnem vetru naredi svoje, so pa obalni del ustrezno zaščitili z ograjo in postavili tudi nekaj informativno-izobraževalnih tabel o morskih slonih.
Monterey Aquarium: Vstopnina ni ravno skromna, je pa zato vredna obiska. Objekt so zgradili v 2 nadstropjih in ga tematsko uredili v oddelke za predstavitev različnim živalim, ki živijo v oceanu ali na kopnem. Vsekakor je ponudba v prvi vrsti zanimiva za družine z otroki, ki so jim, poleg opazovanja morskih živali v akvarijih, na voljo tudi različne zabavno- poučne aktivnosti, igrala,...ne manjkajo pa seveda trgovine s spominki, dvorana za predvajanje filmov, restavracija in predstavitve ob določenih urah.
Po nočitvi v Atascadero nadaljujemo pot po obalnem delu, vendar se Hwy1 v kraju Santa Luis Obispo priključi Hwy101, ki tokrat ne poteka čisto ob obali.
Santa Barbara deluje prikupno, turistično obmorsko letovišče. Ustavimo se na Leadbetter Beach, ki velja idealno mesto za surferje začetnike kot tudi bolj izkušene. V času našega prihoda (13h) kopalcev ni opaziti, statistiko so dvignile šele moji dve punci in tašča :-) ...
Voda seveda bolj hladna, vendar še vedno sprejemljiva za plavanje. Žal tudi nemalo morske trave, vendar samo v plitvini. Meni pozornost pritegne tudi opozorilna tabla za Tsunami....
Vozimo mimo Malibuja, kjer so že lepše plaže, pa zato tudi več ljudi. Se pa Hwy oz. šestpasovnica, ki vodi mimo predmestij L.A. (od Santa Monice južno) vleče kot kača (cca 1). Vožnja po predmestju L.A. je očitno tu vsakodnevni "pekel". Za konec dneva še dramatična, adrenalinska vožnja po Blue Jay Trail, na katero smo zašli v sili razmer, potem ko so zaprli cesto na vrhu hriba zaradi požara. Pravzaprav ne najdem pravih besed, s katerimi bi opisala situacijo. Je pa posneto z GoPro kamero, ki nas spremlja ves čas poti. Ob vsem doživetem samo še misel na vsa ostala vozila, ki so vozili za nami in upanje, da so uspešno premagali to hribovsko cesto, pardon....prej kolovoz ali gozdno pot z luknjami tudi do 30cm.
Po nasvetu, ki smo ga dobili v hotelu dan poprej, se odpravimo v pristaniški del mesta San Diego - Seaport Village, kjer si en del naše ekipe ogleda letalonosilko Midway (od znotraj), midve s Kajo pa pohajkujeva po okoliškem parku, kjer se nahaja nemalo nekaj umetnikov in glasbenikov z res odličnim posluhom v tem, kar počnejo (risanje, petje).
Nasploh je San Diego res lepo mesto, z zanimivo urbano arhitekturo in tudi soseske hiš so zelo lepo urejene v primerjavi z drugimi kraji dosedaj. Lep dan izkoristimo še za kopanje na eni od plaž San Diega.
Zapeljemo se skozi veličastni 2 milji dolgi Coronado Bridge, ki je zgrajen cca 75m nad morjem in povezuje otok Coronado s kopenskim delom.
Kopamo se na plaži, nedaleč stran od prestižnega Hotel del Coronado, kjer odštejete za sobo od 300usd dalje/noč. Hotel že po svoji zunanji podobi privlači poglede. Zgrajen je bil že l.1888, konec 60-ih pa je bil tudi vključen v snemanje filma "Some Like It Hot" z Marilyn Monroe v glavni vlogi.
Od dosedaj obiskanih zabaviščnih parkov, je Seaworld San Diego vsekakor svojevrsten presežek. Morda zato, ker poleg vrtiljakov doživiš še pristen stik z živalmi.
Posebno doživetje je božanje delfinov, skatov, morskih psov ("Bamboo Sharks"), somov, ogled flamingov, pingvinov, polarnega medveda in drugih živali. Še posebej so prikupni show-i z domačimi živalmi in pa seveda predstava z orkami, kjer se lahko pošteno zmočiš, v kolikor se usedeš na "soak zone".
9 ur in pol zabave je bilo posebno doživetje. Za nakup vstopnic sem se odločila preko spleta (weekday ticket) s prihrankom cca 34 usd (155 usd za 3 vstopnice, sicer naj bi bilo 189 usd).
Po nočitvi v Whitter-ju (predmestje Los Angelesa), se odpravimo v downtown L.A.. Deževno vreme je bilo kot nalašč za obisk dveh muzejev - California Science Center in Natural History Museum - ki po svoji velikosti vzameta vsaj 2h (vsak posebej) za ogled, sta pa na srečo locirana en zraven drugega, tako da ni potrebno dodatno parkiranje.
Naš zadnji dan potovanja po Ameriki sklenemo z mestom Los Angeles, ki smo ga ob prihodu namenoma 29.06. izpustili. Ogledi:
Tritedenski potep po Ameriki smo zajeli s polno mero, saj smo videli in doživeli več, kot je bilo predvideno. Natančnega plana pred odhodom nismo naredili, vsekakor pa je dobrodošlo, da sva z M. začrtala okvirno pot (Google Map),ki smo se jo 95% držali in izločila "top destinacije", ki jih ne smemo prezreti (mesta, nacionalni parki, tematski park). Nočitve smo rezervirali sproti (1-2 dni pred prihodom v izbrani kraj), pri hrani pa smo vzeli "v zakup" dejstvo, da bomo več ali manj na "fast" sceni :-).
Po prevoženih več kot 6.000 kilometrov....
..še zadnji pogled na celino, ki jo zapuščamo.
¸
Gradiva o doživetem se je nabralo kar nekaj (z GoPro kamero posneta vsa pot + več kot 2.000 digitalnih fotografij, od katerih ima vsaka svojo zgodbo.