Drugo leto zapored smo ponovno izvedli kolesarsko turo do Šmarjeških toplic. Tokrat s presenetljivim naskokom v času in povprečni hitrosti. Po zaslugi Janija, seveda - ki se je ves čas prizadevno trudil, da nas na ravnici obdrži v bolj ali manj strnjeni koloni, razcepili smo se pri premagovanju klancev navzgor, kar je razumljivo, saj vzpone lahko vsak premaguje le s svojim tempom in načinom vožnje. Glavni vzpon bil do Bogenšperka, ki smo ga tokrat izbrali kot altarnativno varianto lanskoletni vožnji mimo Gabrovke, ki nas je dodobra izmučila. Zaključek s piknikom v Šmarjeških, slovo in zaobljuba, da drugo leto ponovimo.