Avto

warning: Creating default object from empty value in /var/www/nastja.com/modules/taxonomy/taxonomy.pages.inc on line 33.
AVTO - izbrano prevozno sredstvo za posamezni izlet/potovanje

Obisk nacionalnega parka Lovčen (Njegošev vrh) - november 2011

 

Do nacionalnega parka Lovčen smo na hitro skočili novembra 2011, ko smo se potepali po Bosni in Hrvaški (čas jesenskih počitnic). Več na pod-strani tukaj

 

Iz Dubrovnika v smeri proti Kotorju in nacionalnemu parku Lovčen (Črna gora)

Od Dubrovnika proti Črni gori nas je spet spremljalo lepo vreme in slikovita pokrajina. Predvsem Kotor očara s svojim naturo okoli zaliva, cesta ki se vzpenja navzgor proti nacionalnem parku Lovčen pa ponuja veliko točk za panoramske posnetke Kotorskega zaliva in okoliškega hribovja.

Na sliki zgoraj: "naravno ogledalo", v katerem se odseva lepota Kotorskega zaliva (posnetek v samem mestu Kotor).

img: 
Franjo Tuđmanov most
Iz Dubrovnika v smeri proti Kotorju in nacionalnemu parku Lovčen (Črna gora)
Iz Dubrovnika v smeri proti Kotorju in nacionalnemu parku Lovčen (Črna gora)
Na trajektu Kamenari - Lepetane (hitri "preskok" Kotorskega zaliva in prihranek cca 40 min vožnje)
Iz Dubrovnika v smeri proti Kotorju in nacionalnemu parku Lovčen (Črna gora)
Iz Dubrovnika v smeri proti Kotorju in nacionalnemu parku Lovčen (Črna gora)
Iz Dubrovnika v smeri proti Kotorju in nacionalnemu parku Lovčen (Črna gora)
Iz Dubrovnika v smeri proti Kotorju in nacionalnemu parku Lovčen (Črna gora)
Idila Kotorskega zaliva, ujeta v fotoobjektiv v kraju Prčanj (na poti proti mestu Kotor)
prvi posnetki iz višjeležeče lege (vzpenjanje po gorski cesti v smeri Lovčen)
Iz Dubrovnika v smeri proti Kotorju in nacionalnemu parku Lovčen (Črna gora)
Iz Dubrovnika v smeri proti Kotorju in nacionalnemu parku Lovčen (Črna gora)
Iz Dubrovnika v smeri proti Kotorju in nacionalnemu parku Lovčen (Črna gora)
Iz Dubrovnika v smeri proti Kotorju in nacionalnemu parku Lovčen (Črna gora)

Dubrovnik - biser Jadrana

Sama sem bila tokrat prvič v Dubrovniku in mestece je name naredilo izjemen vtis. S čim?  Predvsem z:

  • obzidjem starega mestnega jedra, iz katerega se ti ponuja čudoviti razgled (da bi kar pritiskal na fotoaparat),
  • skrbno izkoriščenim vsakim kvadratnim metrom na zasebnih parcelah (vrtički, vrvi za obešanje perilo, mini terase), 
  • osrednjo mestno ulico Stradun, katere tla se svetijo, kot da bi jih naloščil z lakom
  • in spominsko sobo padlih mož v vojni (1991-1993), ko so Srbi skušali uničiti tudi Dubrovnik

img: 
prvi pogled na Dubrovnik iz ceste, ki vodi do mesta
Dubrovnik - biser Jadrana
osrednja Dubrovniška ulica Stradun
Dubrovnik - biser Jadrana
Dubrovnik - biser Jadrana
Dubrovnik - biser Jadrana
Dubrovnik - biser Jadrana
Iz sosednjega hriba vozi tudi "cablecar" za panoramski ogled mesta
Dubrovnik - biser Jadrana
Dubrovnik - biser Jadrana
Dubrovnik - biser Jadrana
Dubrovnik - biser Jadrana
Dubrovnik - biser Jadrana
Dubrovnik - biser Jadrana
Dubrovnik - biser Jadrana
Dubrovnik - biser Jadrana
Dubrovnik - biser Jadrana
Dubrovnik - biser Jadrana
Dubrovnik - biser Jadrana
Dubrovnik - biser Jadrana
Dubrovnik - biser Jadrana
Dubrovnik - biser Jadrana
Dubrovnik - biser Jadrana
Dubrovnik - biser Jadrana
spominska soba padlih v vojni (1991-1993), ko so Srbi napadli Dubrovnik
Dubrovniška (mestna) plaža
Kaja - prva v kopalkah
Dubrovnik - biser Jadrana
Dubrovnik - biser Jadrana
Dubrovnik - biser Jadrana
Dubrovnik - biser Jadrana
Dubrovnik - biser Jadrana

Nastanitev v regiji Konavlje (Cavtat)

Naprej vozimo v smeri proti Cavtatu, kjer smo si žže v Sarajevu rezervirali namestitev v vili "Dobrašin". Dobili smo 45 m2 velik apartma za 4 osebe po ceni 35 eur/noč. Hiša je urejena navznoter in zunaj in ima tudi parkirišče za cca 5 avtomobilov. Iz sobe se nam je ponujal lep razgled na morje.

Nedaleč stran (cca 50m) se nahaja tudi lokalna trgovinica za nakup špecerije. So na prijazno sprejeli in bili tudi pripravljeni zadržati sobo za še eno noč, vkolikor bi jo potrebovali nazaj grede - na poti iz Črne gore. 

img: 
Apartma v VIli Dobrašin
Apartma v VIli Dobrašin
Apartma v VIli Dobrašin
pogled iz apartmajskega balkona
pogled iz apartmajskega balkona
pogled iz apartmajskega balkona

Slapovi Kravice in Delta Neretve

 

Lokacija slapov Kravice se nahaja nedaleč stran od Međugorja, priljubljene destinacije vernikov "iz različnih vetrov". Do slapov Kravice vodi asfaltna cesta, kjer je urejeno parkirišče (deluje še zelo novo!!). Potem pa se sprehodiš navzdol po hribu, po urejeni betonski poti (stopnice). Voda pada iz vrha hriba v večih tokih. Narava je tu res fascinantna. Slike so več kot zgovorne.

Nadaljujemo pot proti obali. Predno se Neretva izlije v morje, se spremeni v pahljačo vodotokov in ozemlje je tu zelo namočeno. To se lepo vidi iz višje ležeče lege, ko smo se ponovno vzpenjali po cesti navzgor (slika spodaj).

 

img: 
prvi pogled na slapove
Slapovi Kravice in Delta Neretve
urejena in varna pot do slapov
Slapovi Kravice in Delta Neretve
Slapovi Kravice in Delta Neretve
Slapovi Kravice in Delta Neretve
pogumni plavalci (voda je mrzla)
Slapovi Kravice in Delta Neretve
Slapovi Kravice in Delta Neretve
Slapovi Kravice in Delta Neretve
Slapovi Kravice in Delta Neretve
Slapovi Kravice in Delta Neretve
Slapovi Kravice in Delta Neretve
Slapovi Kravice in Delta Neretve
Slapovi Kravice in Delta Neretve
Slapovi Kravice in Delta Neretve
Slapovi Kravice in Delta Neretve
Slapovi Kravice in Delta Neretve
Delta Neretve
Delta Neretve
prihajajoči sončni zahod
Slapovi Kravice in Delta Neretve
Slapovi Kravice in Delta Neretve
Slapovi Kravice in Delta Neretve

Mostar (znameniti Stari most) in Vrelo Bune

Stari most daje mestu Mostar glavni turistični pečat. Ob prihodu v mesto smo najprej imeli pomislek "kje parkirati"; pa se je našla rešitev kaj hitro. V top sezoni je to verjetno posebna radost :-)

Poleg mostu se tudi tu nahaja polno uličnih prodajalcev vsega mogočnega. Zanimiv je obisk muzeja ob samem mostu, kjer smo si ogledali predstavitveni film o rekonstrukciji mostu v času 2002-2004.

Cca 15min južneje od Mostarja se nahaja izvir reke Bune (Vrelo Bune). Dokaj zanimiva točka ogleda, ki pa je bila v času našega obiska žal zaprta.

img: 
Mostar - okolica Starega Mostu
Mostar (znameniti Stari most) in Vrelo Bune
most je primerno tlakovan in ni nevarnosti za spodrsljaje (razen za gospodične v visokih petkah, ki jih tu ni bilo malo)
Mostar (znameniti Stari most) in Vrelo Bune
trgovska uličica ob neposredni bližini Starega mostu, ki je živahna tudi v novembru
Mostar (znameniti Stari most) in Vrelo Bune
bosanske kavne džezvice, s katero smo bili tudi postreženi
Mostar (znameniti Stari most) in Vrelo Bune
Mostar (znameniti Stari most) in Vrelo Bune
Mostar (znameniti Stari most) in Vrelo Bune
Mostar (znameniti Stari most) in Vrelo Bune
posnetek z vrhnjega nadstropja muzeja
Mostar (znameniti Stari most) in Vrelo Bune
ogled predstavitvenega filma o prenovi Starega mostu
Mostar (znameniti Stari most) in Vrelo Bune
Mostar (znameniti Stari most) in Vrelo Bune
Baš se dobro ovdje jede ... :-)
Mostar (znameniti Stari most) in Vrelo Bune
na poti proti kraju Blagaj (Vrelo Bune)
Vrelo Bune (nedaleč stran iz mesta Mostar)
Mostar (znameniti Stari most) in Vrelo Bune
Mostar (znameniti Stari most) in Vrelo Bune
Mostar (znameniti Stari most) in Vrelo Bune

Po slikoviti dolini Neretve (Sarajevo - Konjic - Jablanica) v smeri proti Mostarju

Sarajevo smo zapustili v sredo 2.11. in se podali na najlepši kos naše poti.  Ob dolini Neretve je nanizanih cel kup zgodovinskih, kulturnih in naravnih znamenitosti. Veliko priložnosti za dobre fotoposnetke. Fotoaparat sem najprej večkrat pospravila v torbico, potem pa kmalu ugotovila, da je bolje, če ga imam kar vesčas pri roki na poti Sarajevo-Mostar.  

V Konjicu je zanimiva "Kamena ćuprija" (kamniti most preko Neretve). 

Postanek smo naredili tudi v Jablanici (slike spodaj), kjer smo si v spominskem kompleksu bitke za ranjence na Neretvi ogledali porušeni most. 

img: 
severno od Jablanice
spominski kompleks Jablanica
spominski kompleks Jablanica
spominski kompleks Jablanica
spominski kompleks Jablanica
spominski kompleks Jablanica
spominski kompleks Jablanica
spominski kompleks Jablanica
spominski kompleks Jablanica
spominski kompleks Jablanica

Sarajevo (tunel "upanja", utrip Baščaršije in Vrelo Bosna)

Po obilnem zajtrku v Hotelu Hollywood smo se najprej podali na ogled podzemnega tunela, ki so ga bosanci zgradili v času vojne (1991-92). Tunel jim danes predstavlja simbol poguma in preživetja.  To je bila njihova edina povezava z zunanjim svetom, medtem ko je bil Sarajevo v ognju in dimu. V bistvu je tunel povezal dva svobodna dela mesta Sarajevo - Dobrinjo in Butmir. Ljudje so ga kopali kar 4 mesece "pred nosom svojih sovražnikov - Srbov". Skopali so ga v dolžžini 760m, širine 120 cm in višine le 160 cm (ponekod tudi do 180 cm).

Za izhodišče tega tunela so si bosanci "prisvojili" domačo hišo družine Kolarjevih, ki ima danes muzejsko vrednost. Vhod v tunel je plačljiv, na ogled je predstavitveni film o sami gradnji tunela, na drugi strani hiše pa domačinka prodaja tudi nekaj spominkov. Lepo so tudi izbrali izrezke časopisov iz tistega časa, ki pripovedujejo kruto zgodbo ljudi in usodo mesta Sarajevo. Na voljo so celo predstavitvene brošure v (mislim da) kar 4 jezikih - tudi v SLO jeziku. 

Na desni zemljevid Sarajeva (klikni na sliko za povečavo);zimske olimpijske igre leta 1984 in čas vojne (1992-1995), ki ne bo nikoli pozabljen.

Po obisku "temačnega tunela" nas je dopoldansko sonce privabilo, da se sprehodimo po znameniti Baščaršiji. To je vsekakor prav posebno dožživetje. Pravo "mestece" manjših in večjih nakupov. Uličice se prepletajo ena mimo druge, vsak trgovec pa na svojih kvadratnih metrih površine lično urejeno in ponekod tudi rahlo žže načičkano razstavlja svoje izdelke: spominke, pletenine, bižžuterijo, srebrni in zlati nakit, lokalne tekstilije, keramične izdelke, torbice, orientalske preproge, sladkarije, sadje in zelenjavo, bosanske kavne đezvice in še in še.

Ta dan smo se zapeljali še do izvira reke Bosne (Vrelo Bosna), ki predstavlja lep del Sarajeva. Narava, mir in žuborenje reke Bosne. V jesenskem času morda deluje vse skupaj malce žalostno. Ob našem prihodu so prišle do izraza predvsem jesenske barve dreves in s soncem obsijane trate. Restavracije v osrčju parka je bila presenetljivo še vedno odprta, čeprav je v njej (poleg nas 4-ih) sedelo morda cca 10 ljudi. 

Pozno-popoldanski čas (ki se hitro prevesi v noč) je bil kot zanalašč še za 2-urno kopanje v Termah Ilidža, cca 200 m stran od našega hotela.

img: 
v spominski sobi Kolarjeve hiše
Sarajevo (tunel "upanja", utrip Baščaršije in Vrelo Bosna)
vhod v tunel
Sarajevo (tunel "upanja", utrip Baščaršije in Vrelo Bosna)
Sarajevo (tunel "upanja", utrip Baščaršije in Vrelo Bosna)
Sarajevo (tunel "upanja", utrip Baščaršije in Vrelo Bosna)
Sarajevo (tunel "upanja", utrip Baščaršije in Vrelo Bosna)
na eni od uličic Baščaršije (vsega in svašta)
Sarajevsko mestno pokopališče
Sarajevsko mestno pokopališče
Sarajevsko mestno pokopališče
Sarajevo - olimpijsko mesto 1984
park Vrelo Bosna
park Vrelo Bosna
park Vrelo Bosna
park Vrelo Bosna
park Vrelo Bosna
Sarajevo (tunel "upanja", utrip Baščaršije in Vrelo Bosna)
Sarajevo (tunel "upanja", utrip Baščaršije in Vrelo Bosna)
Sarajevo (tunel "upanja", utrip Baščaršije in Vrelo Bosna)

Prihod v Ilidžo (nastanitev v Hotel Hollywood) in nočni Sarajevo

 

Ilidža je cca 12 km oddaljen od Sarajeva. Tu smo si privoščili malce boljšo 2-dnevno namestitev v hotelu (Hotel Hollywood), kjer smo na željo naših punc odigrali tudi eno rundo bowlinga in se skopali v bližnjih termah (Terme Ilidža), ki so sicer v večinski lasti naših Term Čatež.

 

Terme so bile v času našega obiska skoraj oz. povsem prazne, glede na celotno velikost pa je tu verjetno poleti kar precej živahno.

 

V Ilidžo smo prispeli ob cca 15:30. Da smo izkoristili preostanek dneva, smo se odločili, da na ta dan na hitro okusimo večerni utrip mesta Sarajevo, naslednji dan pa se odpravimo po mestu in okolici.

 

Tako smo se odpravili na sam vrh prestižnega nebotičnika Avast Twist Tower (na sliki desno; vir Wikipedia), ki na zunaj pritegne pozornost predvsem po svoji "zasukani" obliki stavbe, v notranjosti pa je zanimivo preddverje z zanimivim lestencem, ki upodablja starodobnega kolesarja na nekakšnem zračnem balonu. Nebotičnik velja menda za najvišjega na Balkanu (172 m), zgradili so ga leta 2009, v njem pa ima danes sedež časopisna hiša Avaz.   

 

Nočni utrip Baščaršije je še prav poseben zanimiv. V večernih urah verjetno tu zaživi nočno življenje ter druženje ob dobri hrani in pijači.

 

img: 
Kajin toast na vrhu AvastTwist Towerja - ubogi sestradan otrok :-)
Zanimiv lestenec v preddverju nebotičnika
Večerni sprehod po Baščaršiji
Mučkalica (zame ena od boljših jedi na naši poti)
Prihod v Ilidžo (nastanitev v Hotel Hollywood) in nočni Sarajevo
Prihod v Ilidžo (nastanitev v Hotel Hollywood) in nočni Sarajevo
Prihod v Ilidžo (nastanitev v Hotel Hollywood) in nočni Sarajevo
Pavlišič turnir v bowlingu (Hotel Hollywood)
vodstvo mamice :-))
očitu pa ni šlo preveč dobro :-))
Masažna kad v hotelskem apartmaju...
Nastja in Kaja sta bili penasto navdušeni :-)

Jajce in bežen obisk mesta Travnik

 

Jajcu smo imeli že vnaprej rezervirano nočitev v "Hotelu Turist 98". V neposredni bližini tega hotela je pešpot za dostop do trdnjave na vrhu hriba. Na vrhu je proti plačilu možen ogled notranjosti trdnjave, ki sama po sebi ni nič posebnega, zato pa ponuja čudovit razgled na okolico in mesto Jajce ter na množične grobove, ki se razprostirajo po sosednjem hribu.

Od trdnjave nas je preko mostu pri hotelu vodila pot do lokacije znamenitih slapov. Pričakovali smo mogočen vodopad reke Plive, ki se iz 21 metrov višine preliva v reko Vrbas, malce razočarani pa zagledali zajezitev reke Plive in preusmerjen vodopad v Vrbas. Menda naj bi vse skupaj rekonstruirali tako, da bo slap Plive v bodoče padal na betonska tla, uredili pa bi tudi razledne točke ob bregu tako da bo turistom in domačinom slap viden iz boljšega zornega kota.


V Jajcu smo se še sprehodili po urejeni pešpoti ob reki Plivi, na kateri se nahaja muzej II.zasedanja AVNOJ. Za njegov obisk se nismo odločili in raje nadaljevali pot v smeri proti kraju Travnik. Tudi tu smo se zadržali le kratek čas, da se malce sprehodimo po mestu in si v (žal zakajeni) slaščičarni potešimo željo po baklavi in kavici. 

 

 

img: 
Trdnjava v Jajcu
Jajce in bežen obisk mesta Travnik
Pot do trdnjave se nahaja v neposredni bližini Hotela Turist 98
Pogled na pokopališče z vrha trdnjave
Jajce in bežen obisk mesta Travnik
Jajce in bežen obisk mesta Travnik
Pogled na Hotel Turist 98 z vrha trdnjave
Jajce in bežen obisk mesta Travnik
Jajce in bežen obisk mesta Travnik
Jajce in bežen obisk mesta Travnik
Jajce in bežen obisk mesta Travnik
Slapovi v Jajcu (v času našega obiska žal v fazi rekonstrukcije)
Jajce in bežen obisk mesta Travnik
Jajce in bežen obisk mesta Travnik
Jajce in bežen obisk mesta Travnik
Jajce in bežen obisk mesta Travnik
Tabla ob muzeju II.zasedanja AVNOJ-a
Barvita jesen

Potepanje po Bosni, vse do Dubrovnika in Črne gore (vrh Lovčen) - november 2011

 

Nedolgo nazaj se nam je porodila ideja, da bi obiskali kraje v nekdanji Yugi, saj ji v zadnjih 10 letih nekako nismo dajali posebne pozornosti. Letošnje jesenske šolske počitnice pa so bile ravno pravšnja prilika, da se odpravimo v smeri proti Bosni in še malo južneje. Načeloma smo planirali skočiti najdalj do Dubrovnika, potem pa je med potjo padla odločitev, da krenemo še do črnogorskega Kotorja in 1600 m visokega "Njegoševega hriba" Lovčen.
 
Vožnje je seveda kar nekaj, sploh bosanci so nam "naklonili" več ali manj vijugaste in dinamične ceste po hribih in dolinah. Za pot smo si vzeli 6 dni. Zeleno karto za BIH in ČG smo kupili kar na hrvaško-bosanski in hrvaško-črnogorski meji, pri tem pa občutili razliko v ceni, ki si jo privoščijo bosanci. Zelena karta za BIH nas je stala 40 eur za 5 dni, za ČG pa le 15 eur za 14 dni.
Zapletov nismo imeli, na pot pa smo se tudi odpravili v več kot primernem času...  :-)....če pomislim na streljanje na ameriško ambasado v Sarajevu, ki se je zgodilo 2 dni pred našim prihodom v Sarajevo. 
V Bosni in tudi v Dubrovniku ter v Kotorju smo na vsakem koraku lahko čutili "ugašajoč utrip" sezonskega turizma, ki sicer v te kraje poleti privabi verjetno precej ljudi. Na srečo smo imeli vse dni tudi lepo sončno vreme, ki je pogumnejše člane naše družine pritegnilo celo v novembrsko čofotanje v morju (Dubrovnik). 
Naše postanke podrobneje predstavljam v nadaljevanju.

Legoland (drugič) ter ogled mest Ulm in Munchen

 

Prvomajske šolske počitnice (april 2011) smo namenili tokrat zabaviščnemu in tematskemu parku Legoland. Delno je bila to tudi Nastjina in moja "zaobljuba" izpred skoraj 4-ih let, da se semkaj popeljemo še enkrat, skupaj s Kajo, ki je prvikrat (avgust 2007) ostala doma z očkom. Vstajanje ob 4:30 se je izplačalo, saj smo v park prvi dan prispeli točno 15 minut pred odprtjem (10h). Sončno vreme smo do minute točno ujeli za dvodnevni potep po parku, ki v tem času zopet preseneča z vrsto novostmi. Drugi dan so nas namreč ob odhodu iz parka že "pozdravile" prve dežne kaplje. 
Za nakup družinske karte skupaj s prenočitvijo je seveda internet najbolj praktična rešitev. Legoland ima s kar nekaj hoteli partnerske pogodbe. Mi smo se odločili (brez večjega iskanja) kar za najbližji hotel Best Hotel Mindeltal (10 min oddaljen od parka na naslovu: Robert-Bosch-Str.3, 89343 Jettingen-Scheppach). 

Tretji dan smo rahlo deževen in oblačen dan izkoristili za kopanje v cca 30 min oddaljenih termah Wonnemar, vendar smo imeli kopanja po cca 3 urah kaj hitro dosti in smo se odpravili na ogled mesta Ulm. Tu je bil za vse (razen za mene, ki me že 1 mesec na moj smučarski padec opominja desno koleno) zanimiv predvsem vzpon na katedralo. Peš, seveda. In to po kar 768 stopnicah. Ta mogočna stavba velja za največjo cerkev na svetu (160,9 m). Na sliki desno smo zarisali potek poti do samega vrha.

Četrti dan smo obiskali tehnični muzej - Deutsches Museum v Munchen-u. V muzeju se v kar 6 nadstropjih razprostirajo razstavne površine v okviru 64 tem za področje letalstva, poljedelstva, vesoljske tehnike, kemije, računalništva, mikroelektronike, energetske tehnologije, geodezije, papirja, tiska, in še in še.

Pred odhodom domov smo izkoristili popoldanski čas še za obisk Olimpijskega parka, kjer smo se z dvigalom povzpeli na 190 m visok stolp (7m/s). Razgled na Munchen je prečudovit.

Smučanje na Kopaoniku (Srbija); februar 2011

Srbija in smučanje na Kopaoniku v času zimskih počitnic. "Malo daleč, kajne ?" sem bila deležna komentarjev in vprašujočih pogledov nekaterih mojih znancev, prijateljev in domačih. Zakaj le ? Pa toliko smučišč imamo doma in pri naših sosedih.

No ja, splet različnih okoliščin nas je vodilo na skrajni jug Srbije, blizu neposredne srbsko-kosovske meje. Morda je k tej odločitivi delno botrovala "bojazen", da bi naleteli na neželjeno gnečo na domačih smučiščih, saj ima "vesoljna Slovenija" letos (2011) skupne zimske pocitnice, delno pa tudi radovednost, kakšna je smuka "po balkansko". Seveda pa nas je tudi letos (lani Italija in San Martino di Castrozza) prepričala agencija SkiFun s ponudbo BELI TEDEN ZA DRUŽINE. V paketu "Kopaonik" smo dobili: Hotel Angella 4* (All Inclusive light), 2+2 smučarske tedenske vozovnice, šolo smučanja za otroke od 9:30 do 12:30, popoldansko carving delavnico za odrasle, možnost kopanja v sosednjem hotelu Grand Hotel in animacijo za otroke (iskanje skritega zaklada, bowling, igre na snegu,...).

Če bi bilo v tem času še vreme bolj ugodno (večinoma megla in rahlo sneženje) in malo več zdravja (Kaja obležala z vročino čez 39 st.) bi bilo vse skupaj še bolje. O samem smučišču pa lahko rečem, da je kar fajn. Presenetilo me je le, da ni več težjih prog. Njihove "črne" so za nas, alpsko deželo, bolj srednje težke, bi rekla. Sama smučam povprečno dobro, pa mi je samo s Pančičeva vrha (ki je po njihovo označena kot črna proga) malce hitreje utripalo srce. Torej za kakšne izkušene smučarje, ki so vajeni ubirati strmine, bi bilo tu morda malce dolgčas. Meni je ustrezalo.

Prevožena pot (8-10h in 800 km):

  • Odhod od doma: ob 7h, prihod na Kopaonik ob 15:15 (vremenske razmere so bile ugodne, postankov pa smo vsega skupaj naredili za cca 1h).
  • Odhod iz Kopaonika: ob 15:10, prihod domov ob 01:00 (vremenske razmere so bile na poti do Beograda in še malo naprej precej neugodne z močnim sneženjem).

Prevožena pot res nanese skupaj cc 8-10 ur vožnje (odvisno od vremenskih razmer in števila postankov), pa nekako kar mine in tudi naši dve punci (7, 10) sta potrpežljivo prestali vso pot. Avtocest je skupaj skoraj 700km (Lj.-Zagreb-Slavonski Brod-Beograd-Nis), ko pa ubereš izvoz za Kruševac, se začenja malce bolj dinamična pot mimo manjših krajev, naselij in po lokalnih cestah, ki so ponekod tudi dokaj "luknjaste" in slabo asfaltirane. Zanimivo je opazovati med vožnjo tipične srbske vasice, preprosto grajene, nekatere povsem propadajoče ali siromašne hiše. Pa neverjetno veliko šare, ki jo ljudje skladiščijo v okolici hiše. Na trenutke pa te preseneti med vsemi temi hišami tudi kakšna nobel hiša, ki skoraj ne sodi v tak okoliš. O ekološki osveščenosti in skrbi za naravo pa bi tudi težko govorili. Tu in tam še četica umazanih kokošk, pa pogrebni sprevod ljudi, ki ti prekriža pot na cesti,  ....tako, da je lokalna idila popolna.

O hotelu:

Namestili smo se v Hotelu Angella 4*, ki se nahaja 50m od smucisca in na visini cca 1.500m.n.v., kjer je še nemalo drugih prenočitvenih kapacitet (na sliki desno ni hotel Angella, je pa pogled iz naše sobe na sosednji hotel , ki je na nek način podoben hotelu Angella). Fajn hotelčič, le osebno me je skoraj do konca našega bivanja begala orientacija za dostop do naše sobe, do ski servisa, kjer smo imeli shrambo smučarske opreme in do parkiranega avta. Ne vem, če mi je uspelo 2x priti pravilno do naše sobe, prej sta to skužili mali dve :-). Dostop do hotela je iz parkirišča prehoden skozi drugo stavbo, do naše sobe, ki je bila "ujeta" med 2. in 3. nadstropju pa se pride s kombinacijo dvigala, sprehoda po hodniku in spet stopnic. Torej, nadstropje 3A ni kul :-)))
Več na: TC Kopaonik.

O nacionalnem parku Kopanik:
Kopaonik nacionalni park velja za največje srbsko smučarsko središče in kot tak ponuja pester nabor aktivnosti skozi celo leto:

  • Pohodništvo in planinarjenje na vrhove, ki dosegajo med 1.500 in 2.000 m.n.v.. Najvišji je Pančičev vrh (2014 m), ki je smučarjem tudi priljubljen za spust, pohodnikom pa sta na voljo tudi dve markirani transvezali: 18-kilometrska vzhodna transvezala Josif Pančič, ki terja 8-10 ur hoje ter 28-kilometrska zahodna transvezala, ki terja 10-12 ur hoje. Sicer pa je na voljo 8 drugih markiranih poti, s katerimi se doseže vrhove: Hajdušica (1.570m), Gobelja-Oštri krš (1.934m), itd.
  • Gorsko kolesarjenje za bolj aktivne
  • Rafting po reki Ibar (25 km rečne poti).
  • Paragliding za tiste, ki naravo raje opazujejo s ptičje perspektive :-)

O smučišču Kopaonik (zemljevid - tukaj)
Na voljo je 25 smučarskih prog s skupno dolžino 55 km. Večinoma so srednje težavne in lahke, tako da so idealne za družine in  smučarje - začetnike, ki jih tu ne manjka :) . Tu srečaš veliko amaterjev in čistih začetnikov, ki ti popestrijo dan, ko jih opazuješ pri njihovih padcih, rokovanju z vlečnico, zapletanju s smučkami, ko čakajo v vrsti za sedežnico, slogu smučanja....Slovenci jih v tem zimskem športu vsekakor prekašamo po celi črti.

V času našega bivanja je zapadlo cca 20cm novega snega, kar je za tukajšne razmere verjetno idealno. Lani tak čas menda skoraj da niso imeli snega (tako sem slišala pripovedovati srbsko mladino, ko smo skupaj stali v vrsti za sedežnico).

img: 
Smučanje na Kopaoniku (Srbija); februar 2011
Smučanje na Kopaoniku (Srbija); februar 2011
Sveže zapaden sneg
Smučanje na Kopaoniku (Srbija); februar 2011
Smučanje na Kopaoniku (Srbija); februar 2011
Smučanje na Kopaoniku (Srbija); februar 2011
Nastja in Kaja v šoli smučanja
Smučanje na Kopaoniku (Srbija); februar 2011
Smučanje na Kopaoniku (Srbija); februar 2011
Smučanje na Kopaoniku (Srbija); februar 2011
Smučanje na Kopaoniku (Srbija); februar 2011
Smučanje na Kopaoniku (Srbija); februar 2011
Smučanje na Kopaoniku (Srbija); februar 2011
Smučanje na Kopaoniku (Srbija); februar 2011
V hotelski igralnici (tekmovanje "naj pričeska")
Smučanje na Kopaoniku (Srbija); februar 2011
Nastjina nova prijateljica Neja...
....ki je na ogled postavila svojo pričesko
Smučanje na Kopaoniku (Srbija); februar 2011

29.01.2011: Gradovi kralja Matjaža (Črna na Koroškem)

Prvič dosedaj smo si ogledali tale snežni park in snežne mojstrovine ekip, ki so tekmovali v gradnji snežnih gradov.

img: 
29.01.2011: Gradovi kralja Matjaža (Črna na Koroškem)
29.01.2011: Gradovi kralja Matjaža (Črna na Koroškem)
29.01.2011: Gradovi kralja Matjaža (Črna na Koroškem)
29.01.2011: Gradovi kralja Matjaža (Črna na Koroškem)
29.01.2011: Gradovi kralja Matjaža (Črna na Koroškem)
29.01.2011: Gradovi kralja Matjaža (Črna na Koroškem)
29.01.2011: Gradovi kralja Matjaža (Črna na Koroškem)
29.01.2011: Gradovi kralja Matjaža (Črna na Koroškem)
29.01.2011: Gradovi kralja Matjaža (Črna na Koroškem)
29.01.2011: Gradovi kralja Matjaža (Črna na Koroškem)
29.01.2011: Gradovi kralja Matjaža (Črna na Koroškem)
29.01.2011: Gradovi kralja Matjaža (Črna na Koroškem)
29.01.2011: Gradovi kralja Matjaža (Črna na Koroškem)
29.01.2011: Gradovi kralja Matjaža (Črna na Koroškem)
29.01.2011: Gradovi kralja Matjaža (Črna na Koroškem)
29.01.2011: Gradovi kralja Matjaža (Črna na Koroškem)
29.01.2011: Gradovi kralja Matjaža (Črna na Koroškem)
29.01.2011: Gradovi kralja Matjaža (Črna na Koroškem)
29.01.2011: Gradovi kralja Matjaža (Črna na Koroškem)
29.01.2011: Gradovi kralja Matjaža (Črna na Koroškem)
29.01.2011: Gradovi kralja Matjaža (Črna na Koroškem)
29.01.2011: Gradovi kralja Matjaža (Črna na Koroškem)
29.01.2011: Gradovi kralja Matjaža (Črna na Koroškem)
29.01.2011: Gradovi kralja Matjaža (Črna na Koroškem)
Syndicate content