Hrvaška
3-dnevni oddih v Istri (elegantno umirjen Medulin, ples valov na rtu Kamenjak in skromni Vodnjan obogaten z izvirno "street-art" umetnostjo; 17.-19.maj 2019
April in maj 2019 nam že pošteno preseda po številu hladnih in deževnih dni, zato sem predlagala, da se malce umaknemo proti obali. Sicer nismo padli v objem pravih sončnih žarkov in toplega podnebja, pa vendar je bilo suho vreme z nekaj sonca in občasnim kratkotrajnim dežjem pravi balzam in nasprotje od nalivov, kot smo jih vajeni te dni.
Izbrala sem nam tokrat Medulin z nastanitvijo v Park Plaza Belvedere 4*, ki je res lepo urejen in predstavlja pravo udobje za ljubitelje hotelskega turizma. No, dve nočitvi v takšnem okolju nam je ravno zadostovalo, da se malce pocrkljamo (bazen, hrana) in raziščemo okolico v mejah, kot nam je dopuščalo vreme.
Od hotela se ponuja prijetna sprehajalna pot okoli zaliva Bijeca (v vetrovnih razmerah raj za kajtanje) vse do Parka šuma Kašteja, kjer se nahaja Arena Medulin Campsite (trenutno še prazen), od tu dalje pa pot vodi celo do manjšega otočka, ki so ga s tem polotokom povezali z širšo betonsko potjo.
Na obali je gostinska ponudba še skromna (beri - zaprte obalne restavracije), obiskovalcev je še zelo malo, tu in tam so nekateri trgovci že optimistično postavili na ogled svojo ponudbo, vabijo pa že na prve izlete z ladjico.
V tem okolišu je seveda TOP ponudba izlet z ladjico do rta Kamenjak. Prva ponudba je bila krajša 2-urna "panoramska" varianta (80 hrk/osebo), druga pa 150 hrk/osebo za cca 4-urni izlet z vključenim kosilom). Niti ene niti druga potem ni prišla v poštev zaradi vetrov na odprtem morju. Smo se pa zato do rta Kamenjak odpeljali sami (30 min od hotela). Ta je dolg 9,5km in širok 1,5km. Vožnja do ciljnega parkirišča na Rtu poteka po makadam cesti, za oznake so poskrbeli dobro, kot tudi za nemalo velikih skal, ki so jih odložili ob cesti - verjetno v izogib parkiranju, da v času visoke sezone preprečijo dostop na 4-ih kolesih. Itak pa je to odlična priložnost, da dosežeš rt s kolesom, čeprav se ponekod cesta tudi malce vzpenja in so na posameznih delih tudi malce večji kamni. Razgled s skalnih pečin na odprto morje je čudovit.
Na poti domov se ustavimo še v Vodnjanu, majhnem istrskem kraju, ki v tem času deluje res pobožno tiho in osamljeno, oblačno in rahlo deževno vreme ga naredi še bolj "žalostnega", pa vendar se Vodnjan dokazano ponaša z izvirno ulično umetnostjo, s katero je več kot 200 umetnikov iz Evrope in sveta vse do danes poslikalo 19 pročelij starih mestnih stavb. Z našim sprehodom sem uspela poslikati cca 10, torej nam vse niso bile usojene, pa tudi pregnal nas je dež, kot da bi nas spominjal na odhod domov, kjer smo se hočeš-nočeš spet soočili z dežjem :-)
Banjole - turistično naselje Centinera (Intersportov prvomajski družinski program, 28.4.-1.5.2013)
Centinera je turistični kraj z deloma prodnato deloma skalnato obalo (50m), ki se razteza ob manjšem zalivu, kamor se je odpravila naša druščina na sliki spodaj; Marko "blažen med dekleti je raje skočil izza objektiv :-).
Naključno sva z Markotom odkrila tudi cca 3 km dolgo sprehajalno pot Bumbište, ki vodi okoli rta zaliva do marine Pomer na drugi strani.
V bistvu je to poučna šolska pot, na kateri so uredili tudi nekaj telovadnih orodij. Kot taka nudi prijeten cca 1h dolg sprehod po prijetno senčnem gozdičku. Škoda le, da začetka te sprehajalne poti niso bolje označili, saj je na začetku poti le tabla za slepo cesto, v bistvu pa se ravno na njej priključič na sprehajalno pot.
Turistično naselje Centinera je primeren za bolj miren oddih - vsaj tokrat je izgledalo tako. Odmaknjeno od večjih mest(cca 6km od Pule) nudi paviljonsko namestitev (mislim da so 3 stavbe / depandanse), manjši notranji bazen, restavracijo in nekaj skromnejših otroskih igral, cca 1-2 km stran pa tudi večje nogometno igrišče, ki smo ga spet odkrili med sprehodom do marine Pomer.
Za družine z manjšimi otroci je nekako kar dobrodošel organiziran animacijski program. Za to so tokrat poskrbeli animatorji iz Domžalskega podjetja Otok sporta, ki so organizirali dopoldanske ustvarjalne delavnice, popoldanske športne aktivnosti in večerni mini disco.
Hrana v obalni restavraciji je v bistvu "polnopenzionska", kar so nam prodali kot All Inclusive Light :-). Ampak, OK ... je bilo čisto v redu, ker sicer bi se morali vsesti v avto in odpeljati v prvi večji kraj. Glede na razpoložljivost parkirnih mest v neposredni bližni, pa si vesel, da ti tega ni potrebno prakticirati. Na recepciji smo dobili informacijo, da je zasedenost sob 100% in podaljšanje bivanja ne bi bilo izvedljivo.
Na poti nazaj smo (polovica ekipe) naredili še postanek v Puli za ogled amfiteatra.
Kamp Pineta (Fažana pri Puli) - avgust 2009
Zadnji teden v avgustu smo izkoristili za še zadnje morske radosti preden smo otroke poslali greti šolske klopi. Tokrat smo odrinili na Hrvaško, kjer že dolgo nismo bili :-) Prijatelji so nam odstopili svojo prikolico in poskrbeli, da smo se punce imele čudovito. Kopanje, kolesarjenje, mini-golf, trampolin, pedalin, in še kaj drugega smo preiskusile v kampu Pineta v Fažani pri Puli. Kamp se nam je zdel več kot zadovoljiv, vendar kot sem bila informirana s svojo ponudbo in infrastrukturo še daleč ne dosega nivoja ostalih kampov. Miki in Tari hvala za prijetno druženje in zabavo, Petrinim staršem pa za prijaznost, da so nam odstopili svoj "morski domek".
Več v slikah spodaj.
Kampiranje v Omišu ( popotovanje "Balkan 2013")
Glej razdelek - tukaj.
Kolesarjenje Kraljevica-Selce in nazaj; 17.avgust 2019
Po zaključku družinskega potovanja po Norveški, je nekako prijalo da razmigava še noge. Kolesarska turo sem nama z možem izbrala glede na priporočilo kolegice, ko smo se dekleta odpravile taisto pot prehoditi peš aprila 2019. Ja mesec april je bil vremensko za kaj takega še sprejemljiv, avgustovska sobota pa malo manj, saj je kar močno pripekalo. Vsekakor bi bilo smotrno se odpraviti na pot že v petek zvečer in na soboto štartati ob kakšnih 6h.
Vseeno sva zmogla in pravzaprav prekolesarila še malce več, saj sva z možem štartala že v kampu Oštro v Kraljevici) in se potem kaj kmalu podala v hrib proti vasi / naselju Križišće. Pot pa nadaljevala takole: Veli Dol - Drivenik - Tribalj - Grižane Belgrade - Selce - Crikvenica - Jadranovo - Kraljevica.
Razgledi so na nekaterih delih poti kar lepi, ampak pri premagovanju vožnje v hrib, za kaj takega ni volje :-)
Večinoma je celotna pot asfaltirana, razen prvi del, ko v smeri proti Križišću ubereš makadam cesto z grobim kamenjem. Ostalo, kar zdeluje je predvsem vročina in pa nemalo klancev. Skupaj sva prevozila slabih 50km in naredila 847 višinskih metrov vzponov, po 5-urah aktivnega kolesarjenja pa je seveda zaleglo zaplavati v morju :-)
Med vinogradi in morjem - Istrian Premium Village Holiday Homes, Mareda (27.4. - 1.5.2016)
V času prvomajskih praznikov tokrat oddih v kampu Mareda pri Novem gradu. Prijetno presenečenje nad urejenostjo kampa, razporeditvijo, izgledom in "racionalno" opremljenostjo mobilnih hišk, čisto okolico, oštevilčenimi parkirnimi mesti v bližini izbrane namestitve in urejeno potjo za kolesarje in pešče. Ne manjka tudi zelenjavni vrt (v neposredni bližini naše hiške /št.451), katerega plodove menda lahko koristijo gostje kampa ali morda samo tisti, ki so nastanjeni v mobilnih hiškah.
Namestili smo se v eno od mobilnih hišk v istrskem slogu, v katerih so po ponudbi sodeč dobrodošli tudi psi. Hiška zadošča izključno za 4 osebe, osrednji prostor je kuhinja z jedilnico, od koder se na vsaki strani nahajata 2 manjši sobi - spalnica z zakonsko posteljo s svojo mini kopalnico in soba z dvem posteljama tudi s svojo kopalnico. Wifi delujoč brezhibno v sami hiški in tudi na prostem. Možnost kopanja je v zunanjem manjšem ogrevanem bazenu (ki mi je vseeno deloval kar hladen), sicer so nas na recepciji obvestili, da imamo 30% popust za kopanje v Hotel Aminess Maestral v Novem gradu.
Vreme je bilo spremenljivo (sonce, dež, oblačno), pa vendar dovolj darežljivo tudi s soncem, če pomislim na novice od doma, kjer prijatelji po spletu širijo objave o zapadlem snegu na dan 27.4. Vremenska pošiljka, ki je verjetno presenetila predvsem vrtičkarje, ki so v mesecu aprilu povečini že zasadili svoje vrtove. Kljub muhastemu vremenu smo splanirali nekaj potepov naokoli:
- Obisk mesta Novigrad:
Klasično ribiško mestece bi lahko rekla s prijetno marino in lokalnimi restavracijami, med katerimi smo prvi dan izbraii restavracijo Stari Mlin.
- Pešpot na relaciji Dajla-Mareda-Pineta-Karpinjan: Pot je deloma speljana ob obali, potem pa se pred Pineto v smeri Kapinjan usmeri proti notranjost, mimo vinogradov. Pot je lepo urejena za kolesarje in pešce in idilično speljana delno ob obali delno proti notranjosti, med vinogradi na eni strani in morjem na drugi strani.
- Obisk mesta Vrsar na dan otvoritve Ribje Fešte (29.4.): Zadeva je podobna naši "Odprti kuhni", le da tu ne gre za "degustiranje vseh možnih jedi", pač pa je večji pomen "feštanju" ob lokalni hrani in "feštanju" ob živi glasbi.
- Žarečki krov (Pazin).
Cca 1h vožnje iz kampa Mared, v smeri Motovun-Pazin se nahaja jezero in slap Žarečki krov. Ker s ceste žal ni nobene oznake se je najbolje držati tegale opisa, ki sem ga zasledila nekje na spletni strani:
"Zarečki krov je poznato kupalište Pazina, a definitivno ga vrijedi posjetiti. Kada izlazite starom cestom iz Pazina prema Cerovlju, kod zadnjih kuća Pazina na lijevoj strani nalazi se uska makadamska cesta. Nakon optrilike stotinjak metara dolazite do slapa i jezera koje stvara Pazinčica."
Ali pa morda tele GPS koordinate (tudi omenjen na spletu):45° 14' 36.49" N in 13° 56' 6.46" E
Prijeten kotiček, ki mora biti prava osvežitev predvsem v vročih poletnih dneh. Tokrat voda precej mrzla, pa vendar sta se naši punci opogumili in zaplavali. Video na ogled - tukaj.
NoComment
Naj zabeležim še druge priložnosti za obisk / potep, ki jih morda lahko izkoristimo ob naslednjem obisku (uporabna spletna stran v SLO: http://www.coloursofistria.com/sl/):
KOLESARJENJE:
Vsekakor bi bila vredna odločitev za eno od razgibanih kolesarskih tur, ki jih tu ni malo:
- Krajša (6,8 km dolga) pot: Dajla-Mareda-Pineta-Karpinjan: primerna za družine z manjšimi otroci (prva fotografija)
- Daljša (19,3 km / 1,5h) pot: Od morja do vinogradov in oljčnih nasaov - št.8 na zemljevidu (fotografija na desni)
- Steza sv.Pelagija (34,1 km / 3-3,5h): Novigrad - Srbani - Nova Vas - Marinčiči - Karigador - Mareda - Novigrad; št.7 na zemljevidu (fotografija na desni).
Če kolesanimate s sabo, je možna izposoja tudi v kampu. Cena izposoje kolesa (kamp Mareda, april 2016): 1h/3h/1dan = 25kn / 60kn/ 150kn.
Več - tukaj.
VODNI PARK ISTRALANDIA (GPS: Lat: 45.346730 | Long: 13.617147). Več: http://www.istralandia.hr/sl/
ADVENTURE PARK SKY FOX - med Novigradom in Porečom. Primerno za vse, ki si želijo malce adrenalina. Več na: www.skyfox.com.hr IV.
ISTRIA WINE & WALK:
Organizirana pohodniška tura (start v kraju Buje, dolžina cca 11km s postanki pri istrskih vinarjih in lokalnih gostiteljih). Več - tukaj.
NARAVNI PARK ŠKARLINE:
Park se nahaja 9,5km SV od Marede, cca 14 minvožnje z avto. Do Škarlin vodi okoli 2km dolga makadamska steza iz vasi Nova vas pri Brtonigli. Pot vijuga ob vinogradih in jo v suhem vremenu lahko prevozite tudi z avtomobilom. Do parka lahko pridete tudi po drugi poti, naravnost iz Brtonigle, o tem pa je najboljše povprašati v turistični agenciji. Več - tukaj.
Otok Lošinj - 15.-22.julij 2017
Ker so nam v zadnjih 2 letih posebno pomembne tudi psom prijazne destinacije in ker se trudimo vzeti našo Sheilo z nami, če je le mogoče, nam je tudi tokrat delala družbo na poletnem oddihu. Po prvomajskem potovanju po Šri Lanki, smo tokrat skočili na hrvaško obalo, ki jo že sicer bolj redkokdaj obiščemo (glej pod Hrvaška).
Odločili smo se za mobilno hiško v kampu Lopari na otoku Lošinj, med krajem Osor, ki povezuje otok s Cresom in Nerezinami. Nad hiško res nimam pripomb. Je udobna in v njej lahko prespi 6 oseb (2 sobi z zakonsko posteljo, 2 kopalnici ter osrednji del s kuhinjo in jedilnim prostorom. Navzven delujejo hiške moderno, v notranjosti pa so čiste, udobne, z odlično delujočo klimo (ki zaznava odprta vrata). Morda ne bi bilo potrebno, da hiške postavijo kot vojake v dve koloni, pa malo rastlinja bi morali zasaditi. Z avtom se lahko pripelješ do hiške, vendar moraš vozilo odstraniti na 20m oddaljeno parkirišče. Naša hiška št. 711 se je nahajala ravno na strani s pasjo plažo, do tiste "ta prave " pa je cca 5-10 min hoje, za kar je kolo praktična rešitev.
Kamp Lopari je prijeten, ni pa kakšnih posebnosti. Trgovina je manjša, nekako zadostno založena, žal pa ne sprejemajo plačilnih kartic (zadrega že prvi dan, ko se znajdeš na blagajni s polno košarico). Za wifi je potrebno doplačilo, povezava z Nerezinami in Osorjem pa je najbolj varna kar z avtom, saj ob obali žal ni speljane poti za pešce in kolesarje. Sprehod ob obali je možen v kampu Čikat, pa tudi mestece Veli Lošinj ponuja urejeno obalno pot visoko nad morjem.
Plaža (kamp Lopari) je v redu, tudi z nekaj naravne sence, ki pa jo kaj hitro zasedejo prvi kopalci. Bar na plaži ponuja urejena sedišča z mizami v dragoceni senci lovorikovcu podobnih dreves, žal pa je ponudba skromna.
Sicer pa se v bližini ponuja kar nekaj mestec, do katerih se splača zapeljati z avtom na kopanje, ogled mesta in okušanje lokalne kulinarike:
- Čikat (znan po aqua parku, tamkajšnji kamp se ponaša z veliko naravne sence in lepo obalno sprehajalno pot), je pa zaliv s plažo kar natrpan z ljudmi (očitno edini zaliv in najbližji kampu).
- Osor, povezovalni kraj med otokoma Cres in Lošinj in kjer je vse kar pošteno ozko. Predvsem pa so tu poti precej neprijazne kolesarjem - potrebna je pazljivost na glavni cesti in pa seveda debelo tlakovane uličice, na katerih preklopiš v "slalomsko vožnjo " med pešci.
- Mali Lošinj, klasično mestece s polno plovil, pubi, restavracijami in bujnim rastlinjem, med katerimi se skoraj ne morem nagledati bungevilij (vzgajam tudi doma). V mestu je tudi znan Muzej Apoksiomena.
- Veli Lošinj: skoraj nedosegljivo z avtom, pa vendar prikupno mestece, ki se "skriva" v manjšem zalivu, obdanem v pisanih odtenkih hišic, restavracij, plovil in prijetno obalno sprehajalno pot. V primerjavi z Malim Lošinjem mi je bil bistveno bolj zanimiv - arhitekturno, dvomim pa da bi bil zanimiv in primeren za večdnevno dopustovanje.
Otok Lošinj je znan tudi po 20km dolgem grebenu Osorščici, na katerem se nahaja Televrin - najvišji vrh na otoku Lošinj (588m). Marko že drugi dan izkoristi priložnost, da ga doseže s kolesom in kot pravi, teren (makadam cesta) ni ravno preveč prijazna, saj večji kamni dodatno otežuje pritiskanje na pedala.
En dan (potem ko nam kolegica "ukrade" najmlajšo hčer za 2 dni in jo odpelje v družbo otrok v počitniško naselje Bučevje), pa se skupaj s Sheilo odpraviva do planinskega doma Sveti Gaudent (274m). Na vrhu si "privoščiva" skromni zajtrk z bogatim razgledom in podeliva s Sheilo zadnje kapljice vode. Dom je bil namreč zaprt (07:45-08:20), kljub napisu, da je odprto od 8h. In takole se izkaže, kako dragocena je popotnica v nahrbtniku. Planinski dom ni posebno visok, dosežeš pa ga po 1h35min hoje (gor) in nazaj 1h 25min.
Na zadnji dan se ustavimo še v vasici Lubenice, ki kraljuje na pečini 378m nad morjem. Do sem vodi vzpenjajoča cesta, kjer je na določenih predelih ravno toliko ozka, da mora eden od nasproti vozečih avtomobilov peljati vzvratno. Za avtodome je prepoved vožnje.
Trajekt nazaj grede preko Porozine, kjer se ponovno (kot na poti na morje) vkrcamo na prvi trajekt, ki je pristal (cca 20.v vrsti).
Medtem ko na HRV radiu poslušamo o dolgih kolonah (tudi do 12km) prihajajočih novih turistov na različnih vpadnicah na obalo, se zadovoljni odpravljamo proti domu. In med vožnjo takole premišljujem, kdaj nas bodo hrvaški kolegi ponovno videli. Že res, da imajo lepo in čisto morje,....in...ja to je pa tudi TO :-)
Pohodniška turca na Hrvaški obali (Selce-Jadranovo-Selce; 28km) - 14.april 2019
Tole pa je bila ena "naporno-prijetna" in vesela pohodniška turca, ki mi bo ostala v prijetnem spominu. V odlični družbi mojih punc, sonce pomešan z vetrom in šopek prečudovitih razgledov skozi cel dan. In kam-smo krenile? Mateja je rekla, da Selce ...pa smo šle.
Skok na HRV obalo je bil v tem času in za tak treking ravno pravšnji, saj nam je bilo vreme naklonjeno, brez tiste vročine, ki bo ta predel kaj kmalu zaobšla v teh dneh do prvomajskih praznikov.
**Photo by Nika H.
Naše izhodišče (parkiranje vozila) je bilo v središču Selc, na Trgu Palih Boraca, kjer smo začele seveda z jutranjo kavico. Opozorilo, da v nadaljevanju - v smeri proti Jadranovu - kmalu ne bo več na voljo barov smo vzele resno. Zato tudi ostalim pohodnikom nasvet, da svoj nahrbtnik ustrezno založite s pijačo in nekaj hrane.
Sprehajalna pot do mesta Jadranovo poteka od Selc proti Crikvenici in v smeri Dramalj, Kačjak.
Pri zalivu pri plaži Havišče smo krenile levo okoli polotoka, ki vodi do mesta Jadranovo. Pot okoli rta je za cca 30 min in priporočam, da se rt vsaj v eno smer obhodi, saj je pot lepo urejena, ponuja pa čudovit pogled na morje, obalo otoka Krka, po nadaljevanju poti pa se ti že razkrije most. Ko prideš na cilj, pa je treba še nazaj, seveda.
To je bil eden tistih dnevov, ki ga začneš z lahkimi nogami in na koncu zaključiš z malce težjimi 
.
Hvala, moji klapi punc (Nika, Špela, Mateja).
**Photo by Nika H.
Potep po Istri: razvajanje v Vili Štefanija (Barban), obisk filmskega mesteca Motovun s toskanskim pridihom, vzpon na zvonik v Labinu in kopanje v Rabcu - 19.-21. junij 2020
Ko se po delovnem tednu prepustiš presenetiti s (pred)rojstnodnevnim darilom, je nekaj najlepšega. Dragi moj se je odločil, da me odpelje v JV del Istre z nastanitvijo stran od obale - med gričke, kjer se na višini 189m skriva Vila Štefanija (Puntera, Barban) s čudovitim razgledom na Raški zaliv, kjer se reka Raša izliva v morje. Razgledi sežejo vse do otoka Cres in Lošinj.
Predvsem je tale nastanitev primerna za vse, ki dejansko želijo biti na samem in jim ni pomembno, da imajo le "korak do morja". Vila ponuja prenočitev max 15 osebam . Na voljo je 5 dvoposteljnih sob, ki nosijo ime po babicah iz Puntere (najina je bila Luca) in 2 luksuzni suiti, ki pa sta poimenovani po prepoznavnih vinih - teranu in malvaziji, ki se je seveda znašel tudi pri najini večerji ob bazenu. Vse sobe so obrnjene proti bazenu in z zavidljivm razgledom na zaliv, kar je vsekakor ena od dodanih vrednosti objekta.
Naj seveda poudarim tudi zelo okusno hrano, prijaznost lastnice, pa mir, ki je bil v tem času (po razglasitvi konca epidemije s korona virusom) še toliko bolj opazen. Človek bi tu kar ostal. V času epidemije bi to bila idealna destinacija za delo "od doma", sploh če bi ta dom za čas 2-3 mesecev lahko bila kar tale Štefanija :-).
Seveda pa se je treba tudi malce pretegniti in obisk Istre izkoristiti še za kaj več kot poležavanje. Glede na samo lego, sva izbrala za ogled 3 lokacije: Motovun, Labin in Rabac. Do tja sva sicer naredila en večji krog mimo luke Trget.
Trget je ribiško naselje v Raškem zalivu, ki po svoji podobi žal ni preveč privlačno. Nekoč je bilo to pristanišče za trgovanje in prevoz s premogom. Verjetno se danes ljudje tu ukvarjajo predvsem z ribištvom in v manjši meri s kmetijstvom, saj sem med vožnjo opazila kar nekaj nasadov.
Pravo nasprotje in biser je Motovun. Srednjeveška vasica na vrhu griča (277m), znano po tartufih in mednarodnem filmskem festivalu v mesecu juliju, je vsekakor vredna obiska. Skoraj ni obiskovalca (predvidevam), ki na vrhu Motovuna ne bi izkoristil priložnosti, da posede v tamkajšnem gostinskem lokalu in se med pitjem osvežilne pijače naslaja nad neskončnimi razgledi na dolino reke Mirne, vinograde in gozdove.
Če ste že v Motovunu, se skoraj morate odločiti tudi za sprehod okoli obzidja iz 13.-14.stoletja (25 hrk/osebo), kar je plačljivo. V vstopnici je zajet ogled Art galerije "Pet kula" in sam sprehod po obzidju.
Okoliš je znan po gojenju in predelavi tartufov. Slednji so se na krožniku znašli tudi v Vili Štefanija, na poseben način - kot sušeni lističi brez tistega značilnega, močnega vonja in okusa. V Motovunu sem se odločila za nakup zmletih tartufov (v embalaži kot solnica) in namaz iz tartufov. Ker tistih suhih tartufov v lističih trenutno niso imeli v prodaji, mi je lastnik trgovinice "Benčič Truffles" prijazno ponudil možnost, da mi jih pošlje tudi po pošti (spletni nakup na www.bencic-truffles.com).
Motovun pa je znan tudi po rojstni hiši Maria Gabriele Andretti-ja, ameriškega dirkača Formule 1, ki so mu na Motovunu posvetili spominsko sobo, v kateri se predvaja njegova video predstavitev, razstavljenih pa je tudi nekaj njegovih osebnih predmetov.
Vreme nama je bilo v petek in soboto kar primerno naklonjeno, tudi z nekaj dežja, ampak kopanje v morju nama ni ušlo. Za ta namen sva se ustavila v Rabcu, na plaži pred hotelom Mimosa (Valamar).
In potem se nama je na poti, med iskanjem možnosti za kosilo, ponudil še Labin, kjer sva si izbrala restavracijo Kvarnel, obisk za zaključila z vzponom na mestni zvonik.
Kot običajno me je ponovno prevzelo tisto navdušenje, da v fotoobjektiv ujamem nekaj tiste preproste lepote starih istrskih mest, ki še posebej zažarijo v objemu cvetočih grmičkov ali zasajenih lončnic domačinov:
To je bil res prijeten zaključek tedna v Istri, ki dokazano ponuja še veliko možnosti za umirjen oddih ali bolj aktiven (moja želja: kolesarjenje po Parenzani).
Predprvomajski Rovinj s kolesarsko turo (64 km) okoli Limskega kanala in testiranjem novega drona, 28.-30. april 2018
Za kratek predprvomajski oddih smo skočili v Rovinj, ki v tem času že privablja množice gostov iz vseh vetrov in ljubitelje kolesarstva. Za slednje je v tem delu Istre kar nekaj priložnosti. Z M. se na mojo željo odločiva za kolesarsko turo okoli Limskega kanala. Nazaj grede bi se z malo sreče lahko zapeljala z ladjico, vendar žal "taxi boat" fura bolj po sistemu "možda dođe u jedan sati, možda u pet..." Tako da nama ni preostalo drugega, kot da sva se ponovno zavihtela na kolo in vrnila po isti poti.
PREVOŽENA POT (#65km, 4'5h, skupaj 828 višinskih):
- v smeri Rovinj - Vrsar: start ob 9:12 Rovinj (Villa Monsena, Ul. Matije Vlačića Ilirika 21, 52210, Rovinj,) - Rovinjsko Selo - Šoriči - Brajkovići - po cesti ob Limskem kanalu - Kontija - Kloštar - mimo letališča Crljenka - po cesti Stancija Kapetanova - mesto Vrsar
- v smeri Vrsar - Rovinj ubereva bolj ali manj enako pot s tem, da ne peljeva mimo letališla Crljenka, ampak se usmeriva na spodnjo makadem cesto, ki vodi mimo piratske jame (žal nisva vedela, da je tu, oznake tudi nisva opazila), in se sčasoma priključi tisti cesti, po kateri sva vozila na poti proti Vrsarju. Pred vzponom se ustaviva na okrepčilni pijači v zalivu Lim Bay, do katerega iz glavne ceste skreneš po klancu navzdol.
Previdnost na cesti ob Limskem kanalu je na prvem mestu in moram priznati, da se pri vožnji navzdol kaj dosti nisem upala obračati glavo v želji, da bi ujela kak razgled na Limski zaliv. Na glavni cesti je namreč dokaj malo pasu na voljo za kolesarje, zato se moraš strogo držati bele črte in upati, da te previdno prehitijo mimovozeči avtomobili, motoristi in avtodomi (eden od AD me je kar drzno prehitel in se mi nevarno približal).
Ob cesti se ponuja nekaj razgledov (sem jih pričakovala sicer več), vendar je nevarno sestopiti iz kolesa, saj ni bilo opaziti odstavnih razglednih točk. Na celi dolžini poti se morda spomnim 3 postajališča za avtomobile z možnostjo kaj spiti ali kupiti domače oljčno olje, med njimi pa še najbolj zanimivo tisto, kjer so zgradili pristajalno stezo za drone.
Turca je bila kar dobra, meni morda malce "lažja"; ker sem si pomagala pri vzponih z mojim novim Ebike-om, Marko pa je itak kos takšnim in drugačnim vzponom.
Prvomajski oddih v Rovinju (otok sv.Andrije - apr.2010)
(klikni na sliko za povečavo)
Turistično naselje Girandella - RABAC (prvomajski oddih 2012)
Turistično naselje Girandella leži nedaleč stran od mesteca Rabac (cca 1,5 km oz. 20 min hoje). Urejena obala s prikupnimi majhnimi zalivčki, barvita narava in samo mestece Rabac me je prijetno presenetilo. V času našega obiska bi človek pričakoval povečan obisk, pa je bilo dokaj mirno in zmerno obiskano.
Namestitev v enem od paviljonov (Oleander 2*) je sicer preprosta, zato pa je presežek obala, ki ponuja veliko majhnih zalivčkov z urejenim dostopom do vode (idealno za družine) in pa prostorna restavracija s teraso, ki ponuja čudovit razgled na Kvarner.
Spodaj zemljevid naselja Girandella, pot turističnega vlakca, ki vozi ob obali in zemljevid izletniške ture z ladjico, ki menda ponuja turistom "srečanje z delfini" (klikni na sliko za povečavo).
Umag (Meliá Istrian Villas); avgust 2013
Melia Istrian Villas je turistični kompleks komfortno urejenih hišic (40-60 m2) v Umagu. Ambient je arhitekturno lepo dovršen in dodelan do najmanjše podrobnosti, vse skupaj pa daje pridih istrskega in mediteranskega značaja.
Poudarek je na čistoči in EKO okolju, zato tudi ni videti nobenega vozila. Z avtomobilom ne moreš priti do hiške, zato pa lahko kadarkoli preko recepcije naročiš prevoz z brezplačnim električnim vozičkom (te dostavijo do hiške skupaj s prtljago in tudi pripeljejo nazaj do avta). Cena tudi primerna :-). Primerjavo cen lahko preverite - tukaj.
Na voljo sta dva bazena, notranji in zunanji (ki sta sicer ločena nekaj peš hoje), za otroke pa ne manjka tudi poseben mini klub, ki se nahaja v ločenih objektih, kamor se lahko zatečejo otroci različnih starosti (številka na objektu mini cluba predstavlja starostno mejo otrok).
Tokrat sem bila le na obisku z eno nočitvijo, moja Kaja pa je imela to veselje, da se je tu s prijatelji zabavala 4 dni.
Priporočam vsem, ki radi komfortno uživate. Pri nas doma se še kar držimo raznovrstnih namestitev, med katerimi smo dosedaj preiskusili hotelske (od najbolj skromnih do malce bolj udobnih), apartmajske, bungalovske, pa seveda kampiranje (raj za otroke). Tudi nočitev v hiški na drevesu (Turčija), v avtodomu, pa še bi se kej našlo.
Umag (Stella Maris); 15. junij 2013
Turistično naselje Stella Maris predstavlja moderno urejen kompleks, z vso potrebno infrastrukturo. Ob vstopu v naselje prav poseben vtis naredi zalivček in pa seveda znani teniški center, kjer vsako leto organizirajo teniški turnir.
Za otroke so bila v času našega obiska "top atrakcija" napihljiva vodna plezala (podobnega smo kasneje opazili še v Portorožu). Cena 40 hrk za 30 min, ampak niso komplicirali glede časa uporabe, saj sta punci bili gor sigurno 1h, če ne celo več.
Morska voda pa vsekakor tokrat ni bila kak presežek. Tudi malce neprijeten občutek sem imela, ko sem zaplavala v tem malem zalivčku (voda dokaj topla, motna). Kakorkoli že, po deževnih in dokaj hladnih dneh, nam je dobro delo, da smo zaplavali v morju in da nas je sonce končno malce ogrelo.
Vikend izlet "v dvoje"- obisk Plitvičkih jezer, trdnjave Nehaj (Senj) in razvajanje v Wyndham Grand Hotel Novi Vinodolski (27.-29.sep 2019)
Čudovit vikend v dvoje, ki sva ga z možem izkoristila za obisk nacionalnega parka Plitvićka jezera:
za obisk trdnjave Nehaj nad mestom Senj:
in začinila z malce razvajanja v Wyndham Grand Hotel 4*Novi Vinodolski:
Odlična ideja za izlet in pa seveda, da sva se odpravila od doma že na petek. Promet na cesti je v tem casu že očitno upadel, tako da je vožnja do Plitvic (3h 30min) kar hitro minila.
V nadaljevanju posebej predstavitev:
- 4-urnega obiska nacionalnega parka Plitvička jezera,
- nekaj utrinkov vožnje skozi Babin Potok ter Vrhovine in Liško- senjsko županijo in
- nastanitev v kraju Novi Vinodolski.
Obisk nacionalnega parka Plitvička jezera - sobota 28.9.2019
Nacionalni park Plitvička jezera so ekosistem, ki ga tvori 16 jezer, ki ležijo na dveh nadmorskih višinah. Vstop v park je reguliran glede na število obiskovalcev, zato se vstopnice kupijo glede na želeno uro obiska parka, preko spleta pa 3 dni pred predvidenim datumom prihoda. Glede na najin večerni prihod v Hotel Grabovac (kjer sva prespala iz petka na soboto), sva imela srečo, da sva vstopnice lahko rezervirala kar preko hotelske recepcije, plačala pa naslednji dan ob vstopu v park (250 HRK/osebo).
Na popolno doživetja parka je vplivalo tudi lepo sončno vreme, saj pridejo barve jezera, dreves in rastlinja še posebej do izraza. Malo manj prijetno je dejstvo, da je kljub izvensezonskem času še kar precej obiska parka, kar pomeni "slalomiranje" med sprehajalci na že tako ozkih lesenih brveh. Midva sva vstopila v park med 9-10h dopoldan, kar je bilo kar primerno, v popoldanskem času in sredi sezone, pa si ne predstavljam kako mora biti tu.
Vsekakor je reguliranje števila obiskovalcev glede na uro vstopa zelo smiselno. Vhoda v park sta 2, po priporočilu hotelske receptorke sva rezervacijo vstopnice naredila za vhod št. 2. V ceni vstopnice je vključena tudi možnost koriščenja električnih turističnih čolnov in (na izhodu iz parka) tudi bus. Vendarle je vse skupaj v parku za 22km urejenih sprehajalnih stez, v okolici pa še za 36km pohodniških poti. Google Fit mi je evidentiral, da sva prečesala za cca 18km poti, ob 3x koriščenju ladjice lahko rečem, da sva jih sigurno prehodila 15-16km. Ker sva imela v planu še imeti kaj od dneva od obalnega kraja Novi Vinodolski, sva park zapustila ob 13:30 in pri tem izkoristila vožnjo z busom, ki naju je pripeljal do Vhoda št. 2.
Sicer pa Plitvice ponujajo še vrsto drugih doživetij, kar prikazuje zemljevid spodaj (klik na sliko), ki sem ga fotografirala v samem parku. Posebno opozorilo samo še za družine z otroškimi vozički in invalidi - park žal na večih delih poti ni primeren za vozičkarje. Za družine z najmanjšimi otroci morda pride v poštev (in kar sem tudi opazila), da imajo otroka v res lahkih vozičkih (marelah), ki se jih lahko enostavno zloži in del poti tudi prenese v roki:
Vožnja po cesti 52 skozi Babin Potok ter Vrhovine in Liško- senjsko županijo.
Na poti iz Plitvic je čudovita vožnja po cesti 52, ki vodi skozi Babin Potok ter Vrhovine in Liško- senjsko županijo. Posebna dnevna svetloba s sončnimi žarki, malo prometa in posebno spokojna dolina so bile idealne okoliščine za postanek in dron posnetek:
Nastanitev v Wyndham Grand Hotel Novi Vinodolski
Wyndham Grand Hotel (www.wyndhamgrandnoviresort.com/hr) je del Zeus International Hotels & Resort (grški lastnik). Po prvem vtisu deluje res vse skupaj zelo elegantno in moderno, že vhod sam in hotelsko preddverje daje hotelu svoj pečat.
Ko naju je prijazni mladenič odpeljal do apartmajske stavbe, pa nama kaj kmalu razkrije, da je hotel star 10-11 let in da bo kmalu prenovljen. To sva potem tudi sama kaj kmalu opazila, saj na večih mestih svoje "razpoke" hotel kaže na način kot je: omet, ki odpada, poškodovan leseni pod zunaj, del okolice na plaži še v surovem stanju, ....
Prednost hotela pa je vsekakor odlična lega z lastno plažo in razgledom na otok Krk ter ponudba hotelske restavracije. Pa seveda tisto, ko si na plaži in hotelski terasi popolnoma sam. Že res, da je bilo v času najinega bivanja zelo malo gostov, pa vendar ne razumem zakaj niti ene same osebe ob tako sončnem vremenu ni bilo niti zunaj pred bazeni niti na sami plaži, ki sva jo imela povsem zase.
Jadranje 1997
- 02. avgust : Prevzem jadrnice v Biogradu in vkrcanje. Vzdušje je bilo veselo, sprva nas je le skrbelo, kako bomo natlačili ves "futer" in pijačo na cca 7 m dolgo jadrnico ob vsej krami, ki smo jo že itak morali doma eliminirati na potrebno in nepotrebno.
- 03. avgust: Prvi vetrovi so nas popeljali do Telašiče na jugu Dugega otoka. Vreme je bilo bolj ali manj ugodno, na trenutke pa je tudi veter malo zatajil, tako da je svojo vlogo odigral motor.
- 04. avgust: Telašica : Strižnja (na zahodni strani Kornatov) --> Piškera
- 05. avgust: Piškera : Komiža na otoku Visu
- 06. avgust: Komiža : otok Biše, nato pa ogled skalne votline "Modre spilje" - slika zgoraj desno) in nadaljevanje proti mestu Vis
- 07. avgust: mesto Vis -->otok Korčula (Vela Luka)
- 08. avgust: Vela Luka --> Pakleni otoci(na otoku Hvar; zahodno od mesta Hvar)
- 09. avgust: Pakleni otoci --> Split --> Milna (na otoku Braču)
- 10. avgust:Milna -->Stari grad (Hvar)
- 11. avgust: Stari grad --> Pakleni otoci --> Lastovo
- 12. avgust: Lastovo --> otok Korčula (Vela Luka)
- 13. avgust: Vela Luka --> Pakleni otoci --> Šolta
- 14. avgust: Šolta --> Mali Drvenik --> Primošten (marina Kremik)
- 15. avgust: Krenik --> Murter (v murterskih vodah, ki so na določenih predelih nepričakovano nizke globine, smo nasedli, vendar se je vse dobro končalo :-)
- 16. avgust: prihod v Biograd in izkrcavanje.
Hvar (julij 2003)
11. julija smo se ob 22:00 zvečer odpravili na nočno vožnjo proti otoku Hvaru in brez postanka prispeli v Split ob 05:45 zjutraj tako,da smo morali na prvi trajekt čakati kar nekaj časa (cca 2 uri). Za Nastjo so bile velike ladje in dogajanje v pristanišču že prvo zanimivo doživetje in kljub celonočni vožnji se je vesela in razigrana podala na veliko ladjo, ki nas je popeljala cilju naproti.
Prijetno urtrujeni smo prvi dan namenili najprej počitku, razpakiranju in ogledu lokacije, kamor smo prispeli. Prenočevali smo v apartmajski hiši Lozina, nedaleč stran od hotela Podstine, v bližini pa je bil tudi hotel Amfora...
Drugi dan in vse naslednje dni smo namenili kopanju, pohajkovanju po mestu, obisku trdnjave Fortica (Španjola Hvar), kolesarjenju in obisku sosednjih krajev (Stari Grad, Jelsa, Zavala). Ob večerih je seveda obvezno prišel na vrsto sladoled in včasih tudi obisk restavracij z okusno dalmatinsko hrano. Zanimiva večera pa sta bila tudi v Jelsi, kjer smo bili na koncertu "4 asa" (Jelsa) ter v mestu Hvar, kjer je na glavnem trgu potekala večerna prireditev, namenjena predstavitvi "Studia 54" v zasedbi dveh DJ-ev (Nicky Siano /NY in DJ Tomo Ricov /ZG) ter modni reviji kopalk
Ostale beležke z našega dopustovanja na Hvaru podajam ob slikah na stari spletni strani - klikni TUKAJ.
Murter (julij 2007)
Otok Murter (15.07.-29.07.2007) in okolica (Pirovac, Vodice, Šibenik, Nacionalni park Krke)
Če tokrat o hotelu Borovnik in njegovi ponudbi "pohvalno" lahko govorim na zadnjem mestu, pa bi lagala, če bi rekla da Murter ni lep otok. Vsekakor hrvaški obali pomeni svojstven biser, s čudovitimi zalivčki, čistim morjem in plažami, zelo primernimi za otroke (nizka voda).
Zaradi same lokacije hotela Borovnik v kraju Tisno smo bili primorani, da smo plaže obiskovali s kolesi ali avtom. Plaže, kjer smo se kopali na otoku Murter: Slanica, Jazina, Lučica (otok Školjič, povezan s kopnom s cesto), Hramina (kraj Murter).
V času našega 14-dnevnega letovanja pa smo čas namenili tudi za obisk mesta Šibenik in Nacionalnega parka Krke (kjer je zares čudovito). Park je sedmi, najmlajši narodni park na Hrvaškem. Obsega površino 111 km2 ob toku reke Krke, ki izvira blizu Knina. Reka je dolga okoli 72 km. Narodni park se odlikuje po zares čisti neokrnjeni naravi in bogati flori in favni.
Še največ večerne zabave za otroke pa smo imeli v sosednjem kraju Pirovac, kjer je bilo polno atrakcij in zanimivosti za otroke (trampolini, napihljivi gradovi, avtomobilčki ipd.).
Več slik na stari spletni strani - klikni TUKAJ.
Zagreb (maj 2009)
Zagreb - mesto, ki smo ga kot mladina pred več kot 10-imi leti obiskovali ali vsaj obravnavali kot priložnost za shopping, nam je tokrat prišel na "spisek" vikend izletov bolj zaradi obiska prijateljev. Seveda pa bi bilo povsem neumno, če si mesta samega ne bi tudi ogledali. Mene je navdušilo. Morda zaradi voznega parka s tramvaji, ki (nekateri še zelo stari, drugi pa že zelo moderni) dajejo poseben utrip mestu ali morda zaradi pestre množice ljudi, ki jih srečuješ na cesti, še več pa posedati na prostem v lokalih. Takega prizora v Ljubljani ne vidiš niti ob Ljubljanici poleti, kjer so tudi pri nas lokali lepo obiskani. Cela vojska ljudi zaseda skoraj vsa razpoložljiva omizja zagrebških mestnih kavarnic, pub-ov, gostiln ali še tako zakotnih lokalov, ki si svoj teritorij omizij utirajo tudi na ozki vzpenjajoči ulici, na kateri so v stopničastih podih uredili mesta za svoje goste. Menda je to prav posebna kultura tukajšnega naroda - preživljanje prostega časa ob dobri hrani in pijači in dooollllgggiihh pogovorih. V času "razvpite" globalne recesije in slovensko-hrvaških nesoglasij, jim verjetno res ne primanjkuje gradiva za pogovore. Ko sem že omenila tramvaje...menda mesto 100% subvencionira tovrstni prevoz dijakom in študentom, ostali pa imajo možnost letne karte ali vozovnice, ki velja le 2 uri. Zanimiva poteza mestne oblasti oz. kako zagotoviti večje konzumiranje sredstev javnega prevoza. Ljudje plačujejo svoje vozovnice tudi preko mobilnih aparatov. Občutek brezplačnega prevoza za mlajšo populacijo je zanimiv. Verjetno prihaja tudi do zlorab (sami smo že bili med njimi, saj smo se peljali 2 postaji kar tako). Kot nam je prijatelj povedal je zelo zanimivo videti ljudi, ki v času inšpekcije na tramvajih menda vsi pridno klofajo po svojih mobilcih :-))
Največ ljudi na kupu bi rekla, da je na trgu bana Jelačica, kjer mesto začutiš na vsakem koraku (šviganje bolj ali manj moderniziranih tramvajev, ulični artisti, prodajalne, prepolni lokalčki..) ter seveda na samji tržnici, ki mi je delovala v primerjavi z ljubljansko precej večja. Po zaslugi prijatelja, ki sta nas vodila po mestu, smo si ogledali tudi cerkev sv. Marka, ki je po svoji zunanjosti zanimiva predvsem po strehi, katere izdelavo so verjetno zaupali zelo spretnim rokam potrpežljivih krovcev. V mozaik tehniki se na strehi namreč nahaja - verjetno lokalni grb mesta Zagreb (???!!!!) . Pred cerkvijo pozornost pritegne tudi veliko jajce s privlačno poslikavo - pisanica, ki predstavlja simbol prijateljstva, radosti in ljubezni. Tu stoji kot dar neke županije republiki Hrvaški.
Glavna mestna katedrala kraljuje v samem centru mesta. Menda jo obnavajajo že 20 let in izgleda, da jo bodo še kar nekaj časa, saj je vmes eden od najbolj pogostih ovir - money, money, money.... , ki ga obiskovalci katedrale za namen dokončanja obnove lahko tudi prispevajo v posebno skrinjico, nameščeno blizu vhoda. Kot da niti ni pomembno, da si katedralo tudi ogledaš. Najprej daruj, potem pa glej !! Me pa preseneča, da ime cerkev lastništvo nad kar nekaj sosednimi poslopji, ki obkrožajo katedralo in so na voljo za najem. Torej se v cerkveni mošnjiček priteka denar tudi iz te "pipice".
Eden od najlepših točk tega pohajkovanja po Zagrebu pa je brez dvoma Jarun - športno rekreacijski center z umetnim jezerom, ki so ga zgradili pred leti za namen univerzijade. V času našega sprehoda so ravno imeli neko tekmovanje v kajakih "s četvercem", ki pa so jih spodbujali kolesarji ob jezeru. Mimogrede, okoli jezera poteka cca 7km dolga asfaltirana pot. V trenutku mi je bilo kar žal da nisem na rolerjih - res čudovit ambient za rekreacijo na 6 ali 2 kolesih :-)). Jezero je poleti menda idealno za kopanje, je pa področje le-tega strogo označeno s 4 vrstami lokacijami: voda visoke kvalitete, voda primerna za kopanje, srednje onesnažena voda in močno onesnažena voda.
Na poti iz parka Jarun smo okusili še "gostoljubnost" v bližnji istoimenski gostilni, kjer nam je natakar jasno dal vedeti, da imajo sicer prosto mizo (4 odrasli+2 otroka), vendar nam želje po palačinkah ne morejo izpolniti, ker se jim ne splača peči palačink samo za nas. V redu. Če se jim zdi tako prav. Marketing jim je očitno španska vas. Ker je začel dež, smo izbrali destinacijo, ki jo na žalost tudi slovenci v slabem vremenu večkrat prakticirmo - obisk trgovskega centra. Zagrebški City Centar je kopija našega, čeprav mi je deloval tudi ta še večji in bolj prestižnejši, pa ne vem zakaj. Morda je notranja arhitektura nekako drugačna, prostor bolj "diha" in hodniki delujejo večje. Same trgovine pa kot v Ljubljani, bi rekla.
Po palačinkah in kavici še slovo od prijateljev in nazaj proti Ljubljani. Ljuba naša Slovenija :-)
