18.8.- Obisk plemena Haadzabe in vožnja skozi izjemen ekosistem Ngorongoro
Na sobotno jutro se moramo zbuditi ob 5:30, po zajtrku pa se odpravimo v smeri proti največjemu tanzanijskemu alkalnemu jezeru Eyasi, k plemenu HAADZABE (bušmani-grmičarji). Vozimo na višini 1.600m in je kar prijetno hladno (verjetno cca 15 st. C). Med potjo opazimo nasade kave, ječmena in čebule - slednji največji nasadi v Tanzaniji.
Vozimo po cesti, ki nekaj časa še ponuja pogled na poseljene vasi, sčasoma še na kakšne masajske pastirje, dokler se ne znajdemo na osameli pokrajini, v divjini. In prav tu se nahaja vas "bušmanov", kjer živijo v skupini po 6-7 družin. Vodič nas pred srečanjem z njimi seznani z nekaj značilnostmi in navadami plemena.
Pleme Haadzabe so 100% nomadi in tako že več generacij živijo slog lovcev na divje živali in nabiralcev plodov, ki jih ponuja narava. Ocenjujejo, da jih je danes manj kot 2.000, kot taki pa predstavljajo zadnje afriško pleme, zveste svoji plemenski zgodovini. Moška vloga je lov na živali, pri čemer so zelo spretni s svojimi loki in sulicami, ki jih izdelajo sami (kot tudi strupe). Presune me slišano, da ulovljeno žival deloma pojejo tudi surovo (predvsem organe), ostale dele vržejo na ogenj, ki ga zanetijo seveda brez vžigalic. Ženske nabirajo sadje in jagodičevje. Pri tem včasih zaužijejo tudi strupene plodove in kot mi pojasni naš vodič, precej žensk tudi splavi. Ker je lov edini način preživetja, so tudi edino pleme, ki jim je dovoliti loviti, sicer je pregon in ubijanje živali strogo prepovedano.
Soočanje z njimi je bilo zame osebno res edinstveno doživetje. Kot povratek v evolucijsko obdobje homo-sapiensa, bi lahko rekla. Ko sem jih prvič uzrla, me je spreletel srh in poseben občutek strahu. Umazani, v strganih oblačilih, nekateri tudi s kožo odrtih živali, delujejo divje, zastrašujoče, s pogledom pravih divjih lovcev. Nekaj zverinskega je v njih, pravo nasprotje od prijaznih, preprostih, nasmejanih masajev.
Trije od bušmanov nas v spremstvu vodiča vzamejo s sabo na 1.5 urni lov po prašni grmičasti pokrajini, kjer se spretno izogibamo trnastim grmom in drugemu bodičastemu rastlinju. Prvi koraki so bili morda malce negotovi, saj si nisem predstavljala, kako bi odreagirala na srečanje s kakšno živaljo. Vrnemo se brez ulova, čemur sem zelo hvaležna :-)
Ponudi se nam še ogled njihovih preprostih kolib narejenih iz trpežnih delov rastlinja, kot je "slonova trava (elephant grass). Ženske izdelujejo nakit, moški manjše pripomočke (lesene pipe, kuhalnice...), ki jih tudi kupimo, da podpremo njihovo plemensko skupnost. Z denarjem si kupijo nože za izdelovanje puščic, obutev.... Zato smo jim turisti verjetno pomemben vir prihodkov. Ob slovesu nam še zaplešejo svoj ples, nato se odpravimo naprej.
Ob poti se ustavimo pri lokalnem trgovcu z barvitimi oljnimi poslikavami na platno. S prijateljico izbereva 5 platen in sami postaviva ceno max 100 usd, potem ko nam ob prihodu možak postavi ceno od 55 za manjše do 95 usd za večje slike. Pogajanje je trajalo nekaj minut, ko sva se že skoraj poslovili pa nama je ceno 295 usd vendarle znižal na 100 usd.
Ob 13:15 vstopimo v Ngorongoro Conservation Area, domovanje "veličastnih pet", ki so svoje ime dobili predvsem zaradi tega, ker jih je težko uloviti in ker so ene najbolj nevarnih živali. Vozimo na višini 2.150m po prašni, razdrapani cesti. Vožnja v našem jeep-u, na udobnih in mehko oblazinjenih sedežih ni prav nič naporna. Pri odprti strehi in stoje na sedežih, se nam divjina odlično ponudi v naše fotoobjektive.
Čudovit razgled se nam ponudi na Ngorongoro viewpoint , kjer se v vseh svoji lepoti ponudi krater. Vozimo mimo masajskih vasi in večkrat opazimo črede krav, ki se pasejo skupaj z zebrami.
Spustimo se na nivo kraterja, kjer se srečamo s sloni, gnuji, zebrami, antilope, gazele .. Ngorongoro krater je bil pred 3 mio let aktiven vulkan, danes pa dom stotinam živali vseh vrst. Čudovit prizor.
Šofer omeni igralca John Wayne-a in film Hatari, ki so ga leta 1962 snemali ravno na tem mestu.
Na višini 2.311 m na ta dan prespimo v šotorih, kjer so nam odsvetovali nočne izhode. Zebe me (cca 15st). Moja pozabljena jakna pri Masajih bi mi prav prišla. Sara mi prijazno posodi 1 grelno vrečko. Zakon :-) !!!
