Sheila, 2-3 mesece: prihod v naš dom, spoznavanje okolice, uvajanje sobne čistoče, prva socializacija, (JUL-AVG 2014)

 

Dne 31.7.2014 je naše družinsko življenje zaznamoval prihod dvomesečne mladičke irskega setra, ki smo jo poimenovali Sheila (izg. Šila). Dokaj posebna sprememba bi rekla, saj do sedaj še nismo imeli domače živali. Potrebovala sem 2 leti, da sem miselno predelala vse vidike "imeti psa"…. s poudarkom na hišnem psu in vsekakor mi je koristilo, da sem si vzela ves ta čas, prebirala vsebine o negi, skrbi in vzgoji psa - predno sem pristala na nakup. Glede na starost mojih deklet (10 in 14 let) sem prepričana, da je tudi to pomemben vidik. 

 

Prihod Sheil-e je pomenil prilagoditev stanovanja in hišnih pravil. Imeti psa mladička ni samo zabava in igra. V prvih dneh po prihodu Sheil-e v naš dom je to pomenilo:

  • odstranitev rož oz. postavitev le-teh iz tal na višja mesta,
  • redno, zavestno zapiranje vrat v prostore, kjer Sheil-i ni dovoljen vstop (spalni prostori, kopalnica)
  • zaščita električnih kablov (TV, računalnik),
  • opazovanje / spremljanje psičke "v vsaki minuti" kaj počne (se pripravlja na potrebo, želi delati škodo z grizenjem preproge, lesa, kavča....),
  • večkrat dnevno trening osnovnih ukazov (sedi, pridi, "NE" za prepovedano obnašanje in predvsem dajanje pohval za pravilno vedenje, ipd.)
  • pogosti kratki sprehodi (cca 8x/dan) in spoznavanje psičke z ožjim (domačim) in širšim okoljem (sosednje ulice, travnik),
  • nočno vstajanje za miritev njenega cviljenja, čiščenje lužic / kakcov oz. odnašanje ven čez cesto (01:00, 03:00, 05:30), kar se je po 1 tednu uredilo že samo na izhod zvečer ob cca 22-23h in zjutraj ob cca 05-06h

Ob vsem tem se zavedam ključne prednosti "živeti v hiši z vrtom" in pripravljenost vseh članov družine, da poskrbijo za psičko. Čeprav priznam, da je pri slednjem še najbolj prizadeven ženski del naše družine, predvsem starejša hčerka (14 let), ki mi je pokazala in mi vsakodnevno dokazuje svojo zrelost za skrb in odgovornost do psa.

In s čim vse smo se soočali v prvih dneh po prihodu 2-mesečne Sheil-e v naš dom?

  1. Odpor za prve sprehode iz hiše: V prvih 3 dneh po prihodu v naš dom ne naredi koraka, se ustavlja in dalj kot do domačega vrta ne pridemo. UKREP: ob vsakem "upiranju / ustavljanju" jo pokličemo s prijaznim glasom in pohvalimo z besedo (včasih tudi s priboljškom), po potrebi jo tudi nesemo čez cesto in ji pomagamo spoznavati nov teren. Po 2 dneh že naredimo prvi krog (cca 500 m iz hiše).
  2. Zvečer cvili in tuli.  Verjetno cviljenje pogojuje njena potreba po naši bližini ali lulanju. Ker smo v prvih 3 dneh vztrajali, da zaspi sama v hodniku, smo se seveda soočali tudi z lužicami in kakci, kar pomeni, da ji nismo znali "prisluhniti" v pravi minuti. Pa vendar se je cviljenje nadaljevalo tudi, če smo jo odnesli ven na potrebo. Večerno "uspavanje" prevzame mož, ki ji dovoli, da pozno v večer zaspi ob njem pri kavču in ko zaspi jo odnese nazaj na njeno ležišče (vrata na hodnik pusti priprta). Sheila se zbudi in pride nazaj k njemu. Zaspi, on jo odnese nazaj in tako "ponovi vajo" tudi po 10x...dokler naša pasja članica ne omaga in končno ne zaspi na svojem ležišču. S tem je doseženo, da "večerne zgodbe" ni zaključila ona, ampak mož.  Z dnevi opažamo, da je večerna togota vsakokrat manjša, predvsem pa ne cvili več tako "neusmiljeno" kot v prvih dneh. Naključje? Ali morda dokaz, da se vztrajanje splača :-)  Cviljenje se seveda v prihodnje dneh ponovi še večkrat in skušamo se držati predvsem tega, da jo peljemo ven čim kasneje zvečer (23h) in čim bolj zgodaj zjutraj (5-6h)...v upanju seveda, da se ta časovni interval sčasoma razmahne :-)  
  3. Pogoste "lužice" in "kakci" v stanovanju: Žal je bilo tega v prvih dneh po prihodu v naš dom kar pogosto. UKREP: v prvih dneh prakticiramo kaznovanje s tem, da jo privedemo do "kraja nezgode", približamo smrček lužici / kakcu, usmerimo njen obraz proti sebi in rečemo "NE...fuj to" in jo stresemo pri vratu. Nato jo odstranim iz mesta, kjer se je podelala in brez njene prisotnosti počistim s papirnatim servietom in nato še z jabolčnim kisom (ki menda učinkovito odstrani vonj po urinu / kakcu). Smo pa kasneje začeli prakticirati še pogostejše sprehode zunaj (cca 6-8x/dan) oz. smo jo kar cel dan imeli spuščeno (ob naši prisotnosti) na domačem vrtu ali privezano na terasi, ker jo želimo tudi privajati k temu, da zna biti sama. Približevanje smrčka njeni lužici pa smo po 1 tednu opustili.
  4. Med sprehodom vleče naprej: ugotavljam, da se v prvih dneh praviloma večkrat ustavlja med sprehodom in noče naprej, vleče pa v bistvu samo takrat, ko sama ugotovi, da smo v bližini hiše (že spoznava, kje je njen dom) in želi čimpreje na svoj domači teren. UKREP: ko vleče, se takoj ustavim in jo ne vlečem nazaj. Popustim povodec in jo prijazno pokličem. Ni vedno učinka, vendar stojim na mestu in jo večkrat pokličem (včasih tudi po 5x). Ko pride k meni, jo pohvalim z besedo ali priboljškom. Je pa smešno, ko pride nazaj ritensko :-) Se pa po 12 dneh že lepo navaja, da na ukaz neha vleči povodec in tudi sede, ko ji to rečemo. Hčerka je tudi predlagala, da si med sprehodom povodec privežem okoli pasu in ga ne držim za roko. Moram reči, da se je kar obneslo. Morda pes na ta način čuti drugačno obliko "zatega", predvsem pa se s tem verjetno privaja lepše hoje ob lastniku.
  5. Med sprehodom se pogosto ustavi in ne naredi koraka naprej: to se zgodi takrat, ko zasliši kak šum, lajanje drugega psa ali ko zavijeva v drugo ulico, ki ji je še nepoznana. UKREP: se ustavim in potrudim, da ona pride k meni (ne jaz k njej), ponovno pohvala, čeprav včasih to traja tudi 2 min ali več...pa ponovno naprej do naslednjega ustavljanja. Ja, v prvih dneh, so prvi sprehodi kot počasen film.
  6. Grizenje rok: to je sicer še zelo nežno pri njenih mlečnih zobjeh in ne boli, vendar ji pokažemo, da to ni prav. UKREP: ko imamo roko v njenem gobčku, ji s palcem potisnem jezik oz. čeljust navzdol in s tem onemogočim, da bi ugriznila. Pred tem pa seveda večkrat odločen "NE" in pohvala, ko to ne dela več ("PRIDNA").
  7. Igra v tem obdobju: V prvih 5 dneh prave pasje igrače niti niso prišli v poštev, bolj je potrebovala igro z našimi rokami, nogami, copati skakanje po travi ipd. Po prvem tednu v našem domu pa postaja aktualna žogica z odprtino za priboljšek, vrv s cofom, plišaste igračke.
  8. Hranjenje: Royal Canin Medium Junior (suhi briketi namočeni v vodi), 3x/dan. 

BELEŽKA KLJUČNIH DATUMOV:

  • 4.8.2014 (2mes 6 dni): PRVI OBISK PRI VETERINARJU (NOE Radomlje): vpis v SLO register psov, tehtanje (6,8 kg), pregled ustne votline, ušes, dlake in tačk, prva ampula proti bolham in klopom, prikaz pravilnega striženja nohtov ter temeljit posvet o negi in vzgoji psa.  
  • 4.8.2014 (2mes 6 dni): PRVA SOCIALIZACIJA s kavalirko "king charles španjel"  (obisk pri prijateljih).