Sheila (Šila)

Sheila, julij 2016


Fotografije iz različnih starostnih obdobij

V nadaljevanju nekaj slik, s katerimi spremljamo hitro odraščanje naše psičke. Sledijo pod-strani z opisi in slikami iz posameznih obdobij.

Sheila 4,5 tednov (Foto: Ana G.Kozelj)

Sheila, 1mes 17dni

Sheila, 2 mes 2dni Sheila, skoraj 3 mesece (25.8.2014)
 

 
 Sheila, 3 mes 10 dni (8.9.2014)  Sheila, 4 mesece

 
Sheila, 6 mes (29.11.2014)  Sheila, 1,5 let (december 2015)

 

Sheila, 3 leta (maj 2017)

Leglo - izbira mladička (Karlovac, 16.julij 2014)

Težka je bila izbira ob toliko prikupnih "kepic" mladičkov. 

Lokacija: Karlovac, z ga. Ana Gašpar Koželj 

Starši: Polo (SLO) in Nakea (HRV):
** slika (www.remorker.eu)

 

Sheila 3.rojstni dan (maj 2017)

Sheila prvič na poletnem potepu (z AD do baltskih držav)

Tukaj nekaj fotk o njenem res potrpežljivem potovanju, ko smo se julija 2016 odpravili do baltskih držav (Litve, Latvije, Estonije). Potovanje s psom se je (vsaj) tokrat izkazalo za povsem sprejemljive. Njene potrebe so bile minimalne (voda, spanje, pogosti sprehodi / ustavljanje med potjo) in občasno kak spust na prostem, kjer so okoliščine zadoščale.

Sheila, 2-3 mesece: prihod v naš dom, spoznavanje okolice, uvajanje sobne čistoče, prva socializacija, (JUL-AVG 2014)

 

Dne 31.7.2014 je naše družinsko življenje zaznamoval prihod dvomesečne mladičke irskega setra, ki smo jo poimenovali Sheila (izg. Šila). Dokaj posebna sprememba bi rekla, saj do sedaj še nismo imeli domače živali. Potrebovala sem 2 leti, da sem miselno predelala vse vidike "imeti psa"…. s poudarkom na hišnem psu in vsekakor mi je koristilo, da sem si vzela ves ta čas, prebirala vsebine o negi, skrbi in vzgoji psa - predno sem pristala na nakup. Glede na starost mojih deklet (10 in 14 let) sem prepričana, da je tudi to pomemben vidik. 

 

Prihod Sheil-e je pomenil prilagoditev stanovanja in hišnih pravil. Imeti psa mladička ni samo zabava in igra. V prvih dneh po prihodu Sheil-e v naš dom je to pomenilo:

Ob vsem tem se zavedam ključne prednosti "živeti v hiši z vrtom" in pripravljenost vseh članov družine, da poskrbijo za psičko. Čeprav priznam, da je pri slednjem še najbolj prizadeven ženski del naše družine, predvsem starejša hčerka (14 let), ki mi je pokazala in mi vsakodnevno dokazuje svojo zrelost za skrb in odgovornost do psa.

In s čim vse smo se soočali v prvih dneh po prihodu 2-mesečne Sheil-e v naš dom?

  1. Odpor za prve sprehode iz hiše: V prvih 3 dneh po prihodu v naš dom ne naredi koraka, se ustavlja in dalj kot do domačega vrta ne pridemo. UKREP: ob vsakem "upiranju / ustavljanju" jo pokličemo s prijaznim glasom in pohvalimo z besedo (včasih tudi s priboljškom), po potrebi jo tudi nesemo čez cesto in ji pomagamo spoznavati nov teren. Po 2 dneh že naredimo prvi krog (cca 500 m iz hiše).
  2. Zvečer cvili in tuli.  Verjetno cviljenje pogojuje njena potreba po naši bližini ali lulanju. Ker smo v prvih 3 dneh vztrajali, da zaspi sama v hodniku, smo se seveda soočali tudi z lužicami in kakci, kar pomeni, da ji nismo znali "prisluhniti" v pravi minuti. Pa vendar se je cviljenje nadaljevalo tudi, če smo jo odnesli ven na potrebo. Večerno "uspavanje" prevzame mož, ki ji dovoli, da pozno v večer zaspi ob njem pri kavču in ko zaspi jo odnese nazaj na njeno ležišče (vrata na hodnik pusti priprta). Sheila se zbudi in pride nazaj k njemu. Zaspi, on jo odnese nazaj in tako "ponovi vajo" tudi po 10x...dokler naša pasja članica ne omaga in končno ne zaspi na svojem ležišču. S tem je doseženo, da "večerne zgodbe" ni zaključila ona, ampak mož.  Z dnevi opažamo, da je večerna togota vsakokrat manjša, predvsem pa ne cvili več tako "neusmiljeno" kot v prvih dneh. Naključje? Ali morda dokaz, da se vztrajanje splača :-)  Cviljenje se seveda v prihodnje dneh ponovi še večkrat in skušamo se držati predvsem tega, da jo peljemo ven čim kasneje zvečer (23h) in čim bolj zgodaj zjutraj (5-6h)...v upanju seveda, da se ta časovni interval sčasoma razmahne :-)  
  3. Pogoste "lužice" in "kakci" v stanovanju: Žal je bilo tega v prvih dneh po prihodu v naš dom kar pogosto. UKREP: v prvih dneh prakticiramo kaznovanje s tem, da jo privedemo do "kraja nezgode", približamo smrček lužici / kakcu, usmerimo njen obraz proti sebi in rečemo "NE...fuj to" in jo stresemo pri vratu. Nato jo odstranim iz mesta, kjer se je podelala in brez njene prisotnosti počistim s papirnatim servietom in nato še z jabolčnim kisom (ki menda učinkovito odstrani vonj po urinu / kakcu). Smo pa kasneje začeli prakticirati še pogostejše sprehode zunaj (cca 6-8x/dan) oz. smo jo kar cel dan imeli spuščeno (ob naši prisotnosti) na domačem vrtu ali privezano na terasi, ker jo želimo tudi privajati k temu, da zna biti sama. Približevanje smrčka njeni lužici pa smo po 1 tednu opustili.
  4. Med sprehodom vleče naprej: ugotavljam, da se v prvih dneh praviloma večkrat ustavlja med sprehodom in noče naprej, vleče pa v bistvu samo takrat, ko sama ugotovi, da smo v bližini hiše (že spoznava, kje je njen dom) in želi čimpreje na svoj domači teren. UKREP: ko vleče, se takoj ustavim in jo ne vlečem nazaj. Popustim povodec in jo prijazno pokličem. Ni vedno učinka, vendar stojim na mestu in jo večkrat pokličem (včasih tudi po 5x). Ko pride k meni, jo pohvalim z besedo ali priboljškom. Je pa smešno, ko pride nazaj ritensko :-) Se pa po 12 dneh že lepo navaja, da na ukaz neha vleči povodec in tudi sede, ko ji to rečemo. Hčerka je tudi predlagala, da si med sprehodom povodec privežem okoli pasu in ga ne držim za roko. Moram reči, da se je kar obneslo. Morda pes na ta način čuti drugačno obliko "zatega", predvsem pa se s tem verjetno privaja lepše hoje ob lastniku.
  5. Med sprehodom se pogosto ustavi in ne naredi koraka naprej: to se zgodi takrat, ko zasliši kak šum, lajanje drugega psa ali ko zavijeva v drugo ulico, ki ji je še nepoznana. UKREP: se ustavim in potrudim, da ona pride k meni (ne jaz k njej), ponovno pohvala, čeprav včasih to traja tudi 2 min ali več...pa ponovno naprej do naslednjega ustavljanja. Ja, v prvih dneh, so prvi sprehodi kot počasen film.
  6. Grizenje rok: to je sicer še zelo nežno pri njenih mlečnih zobjeh in ne boli, vendar ji pokažemo, da to ni prav. UKREP: ko imamo roko v njenem gobčku, ji s palcem potisnem jezik oz. čeljust navzdol in s tem onemogočim, da bi ugriznila. Pred tem pa seveda večkrat odločen "NE" in pohvala, ko to ne dela več ("PRIDNA").
  7. Igra v tem obdobju: V prvih 5 dneh prave pasje igrače niti niso prišli v poštev, bolj je potrebovala igro z našimi rokami, nogami, copati skakanje po travi ipd. Po prvem tednu v našem domu pa postaja aktualna žogica z odprtino za priboljšek, vrv s cofom, plišaste igračke.
  8. Hranjenje: Royal Canin Medium Junior (suhi briketi namočeni v vodi), 3x/dan. 

BELEŽKA KLJUČNIH DATUMOV:

Sheila, 4. mesec (SEP 2014 - vpis v pasjo šolo)

Sheila vstopa v 4. mesec svoje starosti. Po teži je občutno napredovala, kar nam ne uide, ko jo še nosimo po stopnicah navzdol. Zunanji videz se hitro spreminja: telo ni več tako "kepasto" in dobiva prve značilne poteze odraščanja, tačke že obraščajo daljše dlačice, rep postaja debelejši.

Na naše veselje tudi dosegamo napredek pri doseganju sobne čistoče. Če se ji ponesreči, gre lepo na balkon, kjer ima za take "spodrsljaje" vedno na voljo vpojno tkanino (staro brisačo). Sicer pa ponoči z začetkom 4.meseca ostaja suha in lepo počaka na jutranji sprehod ob 6:30 (hvala Nastja, ker prevzemaš to skrb :-). 

Grizenje je še prisotno, vendar ni več tako nadležno in prej uboga. Kupujemo ji posebne kosti za zobe, Nastja (ki se ji edina upa pogumno šariti po gobčku s celo roko :-) tudi opazi, da ji že rastejo novi zobje. 

8.9.2014 sledi vpis v Malo pasjo šolo preko Kinološkega društva Domžale. 

In kaj se v tem obdobju učimo v pasji šoli? Navajam po urah naših srečanj (cca 5 lastnikov v skupini):

1. srečanje - 15.9.2014: Vaje: 

2. srečanje - 18.9.2014; Vaje: 

3. srečanje - 25.9.2014: Vaje:

Ena od domačih nalog (sedi-tačka-prostor-trik s prevalom) na domačem vrtu Wink:


  

4. srečanje - 29.9.2014, Vaje:


 

Smo pa zadnji vikend septembra zaključili s čudovitim sončnim vremenom, ki smo ga izkoristili za obisk parka Tivoli. Tam je Sheila dobila še drugo priložnost (prvič na Kolpi), da počofota v vodi. Sprva sicer sramežljivo, ko pa sta se sezuli še Nastja in Kaja, je Sheili to bila očitno zadostna motivacija. Nastja (ki vedno rada preiskuša nove stvari) pa je dosegla, da ukaz "sedi" Sheila naredi še v vodi (na koncu video posnetka).

Sheila, 5. mesec (zaključek Male pasje šole in prvič na morju, OKT 2014)

Vstopamo v 5. mesec starosti in z veseljem doživljamo že opazne spremembe v Sheilinem vedenju, ki so rezultat vsakodnevnih vzgojnih prijemov.  

Presenetljivo kako hitro se učijo kužki. Sedaj že zaleže očesni kontakt in brez povelja večkrat že sama sede in naredi "prostor" v pričakovanju priboljška. Slednje še vedno aktivno uporabljamo in se trudimo, da jih sčasoma zamenjamo z besedami povelja.

Pa dobili smo novega "odpiralca" vrat, kar pomeni iskanje nove rešitve (menjava kljuk).

Zanimiv je bil tudi Sheilin prvi stik z morjem, kamor smo se odpravili v prvi polovici oktobra. Le kaj se poraja v pasji glavici, ko prvič zagleda toliko vode? Sramežljivo je naredila prvi korak v vodo, z našo spodbudo pa tudi malce počofotala. Verjetno pa bomo njeno voljo do teh radosti doživeli šele naslednje poletje :-). 

 


 

Še vedno pa v tem mesecu nadaljujemo z "malo pasjo šolo", ki jo z 21.10.2014 tudi zaključimo, pred tem pa smo utrdili še naslednje vaje:

Prav posebno pa je bilo skupno (zaključno) druženje v ZOO Ljubljana, kjer smo psičke učili vedenja v okolju z drugimi živalmi.

(fotografija: Doris Veselič, Kinološko društvo Domžale)


Sheila, 6. mesec (NOV 2014 - ponovno snidenje s sestrico Gino, LJ-Tivoli)

Pasje veselje ob ponovnem snidenju. Fotografije: Erika Nagode, 29.11.2014

Sheila, 7. mesec (DEC 2014 - sterilizacija, prvi sneg in druge vragolije...)

Po dopolnjenem 6.mesecu smo se po predhodnem priporočilu veterinarke odločili za poseg sterilizacije (3.12.2014), ki ga je Sheila dobro prestala. Pravzaprav je samo na dan posega popoldan in zvečer (ob rahli omotičenosti in zaspanosti) zavračala vso hrano in izbruhala edino vsebino želodčka (vodo), naslednji dan pa se ji je povrnil tek in živahnost.

Pomembno je, da smo ji zagotovili miren počitek v tihem prostoru primerne temperature in preprečili, da si ni lizala rane (zaščitni ovratnik). Več kot očitno je kazala potrebo po naši bližini in presenetljivo se ni upirala božanju v predelu trebuha, kjer je imela rano. 

Dolgih sprehodov in stikov z drugimi psi smo se izogibali. Za lajšanje vnetja in morebitnih bolečin po posegu pa smo ji po navodilih veterinarja dozirali zdravilo meloksikam (Meloxidyl; 1 brizga/24 ur, 4 dni).

 

Sheila 1.rojstni dan (maj 2015)

Tole je bil čist resno zelo pomemben dan. Punci pripravili vse potrebno, da Sheila dobi svojo pasjo torto in posebno pozornost. Ko pridem iz službe, že vse pripravljeno - na slikah spodaj ....

Sheila 2.rojstni dan (maj 2016)

 

Sheila, 9. mesec (JAN-FEB 2015 - prvič v pasjem varstvu in predspomladanske norčije)

Meseci prvega leta naše Sheile se hitro iztekajo in kaj kmalu bo stara 1 leto. Lepo napreduje v razvoju, še vedno rada je, se je pa zmanjšala njena "nepotrpežljivost" v minutah pred postrežbo njene hrane. Če je pred meseci kar planila po briketih, se sedaj pogosto zgodi da jih malce povoha, malce poje ali pa celo pusti polovico obroka. Seveda bi ona najraje tisto, kar jemo za mizo. Takrat se prav smešno s sprednjimi tacami uleže na prosti jedilni stol, glavo položi na mizo in šviga z očmi levo in desno v pričakovanju priboljška.  

V starosti 9-10 mesecev se je ponudila tudi prva potreba po enotedenskem varstvu. Odločili smo za Nino Bešter in njen "PASJI DOM", kjer se je Sheila počutila več kot odlično v družbi ostalih psov.

Doma pa vragolij ne manjka in v pričakovanju pomladi je ena od odločitev tudi ta, da bo potrebno ustrezno (pre)urediti vrt, saj Sheila nemalokrat pusti dokaj očitne posledice svojega ravnanja (kopanje lukenj, grizenje pridelka, ki so ostali od zadnje zasaditve in raznašanje povrtu, ipd...).

Sheila, 10. mesec (MAR 2015 - prvo snidenje s Sheil-inim očkom)

Prikupno snidenje z očkom Apollo, ki ponosno nosi že veliko lepotnih naslovov. Ob tokratnem prvem srečanja sta oba bila v trenutko ena velika rjavo-rdeča kepa, združena v veselju in igri. Hvala Nini Bešter za info, da gosti tega lepotca v svojem domu … in seveda za fotografije, ki so ji krasno uspele.