Roman: Tujec (Albert Camus); april 2014

Gre za pripoved o moškemu po imenu Meursault, ki je po naravi vase zaprt človek, molčeč, brezbrižen do sebe in sveta okoli sebe. Je oseba, ki življenje živi brez posebnega navdušenja, kot eksistenco brez smisla in pravih načrtov. Je pravi "tujec" do sebe in vseh ostalih.

Zgodba "tujca", za katero vemo, da se dogaja v mestu Alžir, se začne s smrtjo njegove mame. To Meursault sprejme kot golo dejstvo, dokaj brezčutno in na strani drugih povzroči nerazumevanje, samega pa ga ne privede v kakšno posebno psihološko stanje, kot bi večina pričakovala. Na dan po mamini smrti se zaplete v ljubezensko razmerje z žensko, kar mu popestri življenje navadnega uradnika (na koncu zgodbe pa tudi očita, da niti ni žaloval ampak se je takoj predajal radostim in veselju).

Zaradi svoje brezbrižnosti, nekritičnosti in deloma tudi dobrosrčnosti, Meursault prisluhne osebni zgodbi soseda Raymonda, ki je vse prej kot pošten človek, in mu naivno pomaga pri reševanju njegovih osebnih problemov. To ga privede tako daleč, da zagreši umor brez pravega razlog, povsem samodejno, iz samoobrambe in neprištevnosti - Meursault se kasneje na sodišču zagovarja da ga je zaslepilo sonce.

V nadaljevanju avtor bralca vodi skozi sodni proces, v katerem je Meursault prikazan na strani tožilca kot največjega zločinca in pokvarjenca. Če je Meursault dosedaj svoje življenje sprejemal napol "zaspano" in brezbrižno, se predrami na točki sodne obravnave, ko ga obsodijo na smrt z obglavljenjem. V zadnjih dneh podoživlja svoje življenje, odnos do sebe, okolic in svojih bližnjev.

Zanimivo, ker zgodba v svojem vsebinkem okviru predstavi 3 vrste smrti (naravno - smrt Meursault mame), nasilne (umor, ki ga zagreši Meursault) in legalne (obsodba na smrt "tujca"). Ob vsaki smrti nastopajo subjekti, ki Meursaulta obsojajo po svoje. Ob smrti mame ga obsojajo ljudje, ki prepoznajo njegovo brezbrižnost pred in med pogrebom ženske, ki ga je rodila. Ob smrti arabca mu sodi sodni sistem, ob pričakovanju lastne smrti pa Meursault obsoja družbo, ki ga je kaznovala na tak način. Hkrati je to tudi "prebuditev" tujca, da se vendarle šele sedaj zaveda sveta okoli sebe, ki se mu odpre v svoji zadnji samoizpovedi.

Moja ocena (od 1 do 5): 4