Roman: Kamen potrpljenja (Atiq Rahimi); oktober 2013

Zgodba sicer ni natančno opredeljena s časom in krajem dogajanja, vendar pa po prvih straneh bralcu vendarle odkrije čas vojne, verjetno tam nekje v Afganistanu. Dogajanje je v hiši, razpadajoči od vojnih napadov in drugega nasilja. Zgodba je ena sama. V bistvu monolog muslimanke, ki skrbi za moža, ležečega v komi. Hudo ji je, čeprav v taki situaciji prvič čuti moč nad njim. Bil ji je vse prej kot prava ljubezen. Poroka je bila zanjo "nujno zlo", nekaj, v kar so jo pahnili drugi, ne da bi imela pravice odločanja. Mož na poroki ni bil prisoten :-), ko je bila z njim (kar je bilo zaradi vojne redkokdaj), pa si jo je lastil "po svoje" in ni znal v njej prebuditi ženske. Igral je le vlogo "junaka" vojne, zaradi katere ga je komaj poznala.

Tokrat so vojne okoliščine moža izročile njej. Ima ga pri sebi doma, nemočnega, negibno ležečega, tihega, z odprtimi očmi uzrte v prazen strop. Nič ji ne more, zato mu lahko razodene vse svoje najgloblje skrivnosti, ki bi se jih lahko tudi sramovala. In počuti se razodeto, svobodno. Vse do nepričakovanega trenutka, ko se mož prebudi iz kome. Kot da bi vse dni slišal kaj mu govori, čeprav je pred njo ležal klinično mrtov (brez govora in gibanja).

Pri njeni (zadnji) samoizpovedi, ko možu razkrije največjo skrivnost, se ta čudežno prebudi in ji kruto vzame življenje, čeprav ga je sama ohranjala pri življenju. Ona izdihne, on vdihne. 

Po svoje je knjiga zanimiva, ker spoznaš, s kakšnimi bremeni (družbenimi, zakonskimi, verskimi) živi muslimanska ženska in verjetno še mnogo drugih dandanes. Si slovenke sploh znamo perdstavljati režim, ki bi nam strogo narekoval in omejeval pri možnostih izobraževanja, načinu oblačenja, odločanju za poroko (kdaj, s kom), ipd. ? Verjetno ne

 

Moja ocena (od 1 do 5) = 3